Če že morajo enoprostorci zaradi križancev kdaj zares izumreti, potem naj S-max umre zadnji! Vožnja v tem avtu je preprosto najboljši presek vsega, kar si lahko voznik želi od svojega družinskega prevoznika - udobje, prostornost za ljudi in prtljago, napredna varnost, atletske sposobnosti. Takšne kombinacije danes ne more ponuditi noben križanec ali suv na trgu. Vsaj ne za takšno vstopno ceno.
Uspeh in recept prve generacije je S-max druge generacije uspešno nadgradil, to smo že nekajkrat ugotovili. In čeprav se je večina tekmecev že odpovedala razredu enoprostorcev, ali pa jih vsaj skušala zamaskirati v podobo križancev, S-max nadaljuje z nadgrajevanjem osnovnega recepta.
Vsako leto boljši
Na testu smo se podružili z S-maxom modelnega letnika 2020. Gre za po videzu blago prenovljeno in po vsebini dopolnjeno izpeljanko. Povrh je bil vanj vgrajena nova pogonska kombinacija in veliko asistenčne opreme, na zunaj pa je na cesti izstopal z ST-line paketom.
Kaj je prinesla posodobitev od zunaj? Novo grafiko svetil in nekaj malih oblikovnih novosti. Doplačljivi ST-line paket doda nabuhel športni videz z nizkimi pragovi in velikimi platišči, zaradi česar ne deluje prav nič civilno, še manj pohlevno.
V notranjosti velja najprej omeniti nove ergonomske sedeže. Tudi v svoji osnovni "mehanski" izvedenki so izdatno prilagodljivi in telesu prijazni. Želel pa sem si, da bi jih bilo mogoče za kak centimeter bolj spustiti proti tlom, volan pa da bi bil še pokončnejši.
S-max še nima danes trendovske polno digitalizirane voznikove instrumentalne plošče, prav tako je sredinski zaslon vgrajen globoko v armaturo. S tem sicer ni še nič narobe, a si vmesnika tako za prvi kot drugi zaslon zaslužita nekaj pikrih. Prvi zaradi nelogične razporeditve prikazovanja podatkov po pomembnosti oziroma dostopnosti, sredinski pa zaradi počasnega delovanja Sync3 vmesnika. Preklop med menijem za audio in klimatsko napravo lahko traja debelo sekundo. Pa tudi izbira barv in grafika vmesnika sta vse prej kot "2020".
Iskreno tudi upam, da Fordovi oblikovalci v bodoče ne bodo več ponovili napake s težko razberljivimi malimi gumbki in hkrati veliko plastične praznine na osrednji upravljalni konzoli, ki so jih uvedli mondeo, S-max in galaxy.
Vsi člani družine štejejo (mladostniki, potrpite!)
Kaj pa sicer? Sicer je S-max tisto, kar si lahko želi družina s tremi otroki in željo po visokem nivoju vožnje. Prostora v drugi vrsti je ogromno za tri odrasle, kaj šele otroke. Težavo vidim le za najstnike: S-max nima USB priključkov v drugi vrsti. Po avtu je kar nekaj odlagališč, velik je sredinski predal, ki je koristno "dvonadstropen". Velik prtljažnik bo povsem poln morda kvečjemu ob odhodu na poletne počitnice. Za vse ostale dni v letu nudi uporabnost skritih predalčkov in kljuk za vrečke, po potrebi pa tudi posamično zlaganje zadnjih sedežev v ravno dno prek na novo dodane tipkovnice. S-max je lahko tudi sedemsedežnik!
Ko govorimo o novostih v notranjosti, PR sporočilo navaja predvsem napredek pri infotainment sistemu, saj ta med drugim omogoča brezžično posodabljanje in menda tudi opozarja voznika na morebitne nevarnosti "za ovinkom" prek nove funkcije HERE navigacije, ki se navezuje na podatke upravljavcev cest. V praksi sicer tega nisem zaznal, čeprav sem šel z avtom mimo nekaj tovrstnih dogodkov. Očitno bo treba počakati na pravo V2X komunikacijo.
S sredino ne boste zgrešili
Novost, ki me je še posebej zanimala, je delovanje posodobljenega dizla in novega avtomatskega menjalnika. Sredinska od treh izpeljank 2,0-litrskega dizla je pridobila nekaj dodatnih kilovatov in jih ima po novem 140. Kdor želi manj, lahko izbere 110 kilovatov, kdor več, dobi v 177-kilovatnem dizlu z vrha ponudbe dvojno turbino. Zlata sredina pa je čisto dovolj za izkoriščanje večine potencialov podvozja ter ohranjanje zmerne porabe.
Novi samodejni menjalnik z vrtljivim izbirnim gumbom je znan iz focusa. Osemstopenjska avtomatika je nadomestila dvosklopčno tehnologijo šeststopenjskega predhodnika, za katerim mi ni prav nič žal - tudi nov menjalnik je dovolj hiter, hkrati nudi več odgovorov glede na aktualni cestni scenarij. Sicer teži k vzdrževanju čim nižjih vrtljajev motorja, a ga je mogoče kadarkoli spodbuditi z obvolanskimi ročicami.
Poraba 7,1 litrov je bila pričakovana glede na to, kako hitro se je sposoben ta velik avto potisniti z mesta ali izvesti prehitevalni manever po levem avtocestnem kraku. Ob vsem skupaj ostaja notranjost zvočno dobro zatesnjena.
Med odlične lastnosti S-maxa gre šteti številne napredne tehnologije in pomočnike. Sposoben parkirni asistent brez težav pospravi v vzdolžni ali pravokotni parkirni prostor skoraj 4,8 metra dolgo vozilo, prilagodljivi radarski tempomat ima funkcijo stop&go, avto prepoznava pešce, še posebej vredni doplačila pa so prilagodljivi LED žarometi, ki zelo dobro samodejno senčijo in osvetljujejo dele ceste glede na položaj nasprotnega prometa.
Pri Fordovih novodobnih suvih in križancih se mi zdi, da so pri zasnovi in nastavitvi podvozja v tovarni preveč pokleknili pod trendi in zato morda izgubljajo imidž, po katerem so bili vedno znani. K sreči je S-max še vedno ford starega kova, pri katerem podvozje ves čas signalizira, da voznika ne bo pustilo na cedilu, pa naj vrže pod njega karkoli.
Res je, volan je pri S-maxu druge generaciji izgubil nekaj ostrine in postal mehkejši, a še vedno omogoča zelo natančno vodenje avta skozi zavoje, podvozje pa je še vedno visokoposlušno. Pri izbiri ST-line opreme, kot jo je imel avto, mora imeti moški za svojo boljšo polovico vnaprej pripravljen kakšen dober izgovor. Recimo na njene pikre komentarje, zakaj je podvozje na kakšni naluknjani cesti tako trdo, ko pa citroën C4 spacetourer od njene prijateljice Anke ali Katje tako nežno leti prek lukenj.
Testni avto je imel vgrajen štirikolesni pogon, a resnici na ljubo štirih tisočakov zanj ne bi doplačal. Ker za kaj takšnega s stališča običajne vožnje na primernih pnevmatikah preprosto ni potrebe, še posebej zato ker gre v tehnični zasnovi za AWD "na zahtevo", ki pride zares prav kvečjemu na kakšnem snegu. Saj ste videli, kako je bilo zadnjo zimo z njim, kajne?
Pričakovati je, da tako velik avto s toliko vsebine ne more biti cenena izbira. S-max z vstopno ceno začne pri dobrih 30 tisočakih, prvi dizel z ročnim menjalnikom je tisočaka dražji. Če bi izbirali bogatejšo opremo titanium s 140-kilovatnim motorjem in avtomatikom, smo že na 36.740 evrih, a je praktično nujno dodati še kak paket za več udobja in varnosti. Testni 4x4 avto je bil naphan še z vsem mogočim, zato je tudi cena skočila v premijski rang tik pod 50 tisočaki.
Vožnja v S-maxu je res kot vožnja v čistokrvnem križancu - najboljše iz limuzin, najboljše iz karavanov, najboljše iz enoprostorcev in suvov. Naj živi S-max!
Podatki o vozilu (ford S-max, 2,0 ecoblue 140 kW AWD ST-line )
Motor: 1.995 cm3, turbinsko polnjeni štirivaljnik, dizel
Moč: 140 kW (180 KM) pri 3.500 vrt/min.
Navor: 400 Nm pri 2.000 vrt./min.
Dimenzije (D x Š x V v mm): 4.796 × 1.916 × 1.655, medosna razdalja 2.850
Prtljažnik (v litrih): 2.200
Poraba na testu: 7,1 litra/100 km (mešani cikel), normni izpust CO2: 153 g/km
Zmogljivosti: 206 km/h, 9,9 sekunde od 0 do 100 km/h
Cena v evrih: od 46.100
Konkurenti: citroën C4 grand spacetourer, BMW serija 2 gran tourer, VW sharan, seat alhambra.
PLUSI: videz, dinamičnost med ovinki, posodobljena motor in menjalnik, prostornost in uporabnost.
MINUSI: nima strešnih nosilcev, počasen infozabavni sistem, zadaj ni USB priključkov
