Toyota se danes uvršča med največje avtomobilske znamke in se bori celo za mesto največjega proizvajalca s trdnimi koreninami, ki pa so bile drugačne, neavtomobilske.
Toyotini začetki v Evropi so bili nekoliko negotovi. Toyota je namreč junija 1962 na Finsko poskusno poslala dve toyopet tiari, a pri kupcih nista vzbudili nikakršnega zanimanja, zato prodaja ni stekla. Toyotin prvi evropski zastopnik je tako postalo dansko podjetje Erla Auto Import A/S, ki je maja 1963 postalo distributer za Dansko in Norveško in v Evropo pripeljalo prvih 160 toyot crown. Maja 1964 so začeli Toyote prodajati tudi na Nizozemskem, potem pa se je znamka hitro razširila tudi v druge evropske države.
Maja 1935 so bili izdelani trije prototipi novega avtomobila, ki se je imenoval toyoda A1, zelo podoben pa je bil ameriškemu aerodinamičnemu modelu chrysler airflow, kar je izhajalo dejstva, da je japonska tovarna preprosto enega kupila in po njegovem zgledu razvila svoj prototip. Šasijo so vzeli od Forda, 3389-kubični šestvaljni motor pa so leto pred tem razvili pri Toyodi. Nenavadno za tisti čas je bilo, da je avtomobil imel prešana jeklena platišča in enodelno zakrivljeno vetrobransko steklo. Toyoda je kmalu po izdelavi prototipov projekt začasno opustila in se posvetila tovornjaku G1, ki je obetal več dobička.
Osem potez za uspeh
Po premoru je leta 1937 projekt spet obnovila, avtomobilski del pod imenom Toyota Motor Co. ločila od proizvodnje statev in napovedala proizvodnjo avtomobila z imenom toyota AA. Kabrioletna različica se je imenovala toyota AB. Črko »d« v imenu je hkrati zamenjala za »t«, kar je izhajalo iz natečaja, ki ga je Kiichiro Toyoda julija 1937 razpisal za novi logo avtomobilskega oddelka.
Zmagovalec natečaja je predlagal harmonično obliko znaka, ki je obetal hitrost, ker je bil narisan z vsega osmimi potezami čopiča, pa je tovarni obetal tudi uspešno prihodnost. Da bi se fonetično skladal z imenom tovarne, so Toyodo »prekrstili« v Toyoto, kar je ustrezalo tudi Kiichiru, ki je hotel avtomobilsko proizvodnjo tudi simbolno ločiti od tekstilne.
Poleg same avtomobilske proizvodnje je bil Kiičiro »kriv« tudi za razvpiti Toyotin produkcijski sistem. Da bi s kar najmanj napora in izgub ustvaril čimveč je Kiičiro namreč utemeljil filozofijo »just-in-time«. To je pomenilo, da so s kar najmanj presežki izdelali le toliko avtomobilskih delov, kot so jih potrebovali za nemoten potek proizvodnega procesa. Ta filozofija je, skupaj s prizadevanji za dobre delovne razmere v tovarni, postala ključni faktor razvoja tovarne.
Ustanovitelj Toyote Kiichiro Toyoda je znan tudi po različnih izjavah. Ena takšnih je bila tudi: "Preden rečeš, da nečesa ne moreš storiti, to vsaj poskusi storiti." Druga pa: Moj oče je državi služil z vlaganjem v razvoj statev. Rekel mi je, naj proizvajam avtomobile. Težko je organizirati avtomobilsko industrijo." Njegov oče Sakichi pa je povedal: "Delavci so bogastvo tovarne. Zame so pomembni."
Ko je podjetje po drugi svetovni vojni spet dvignilo iz pepela, je kmalu postalo največja avtomobilska tovarna na Japonskem, ki je oskrbovala kar štirideset odstotkov domačega trga. Konec petdesetih let se je Toyota začela širiti tudi na tuje trge. Leta 1957 so v ZDA prispele prve toyote crown, v naslednjem desetletju pa je tovarna z modeli kot je toyota corolla po ugledu in prodajnih številkah začela konkurirati celo domačim ameriškim avtomobilskim proizvajalcem. Prvi uradni uvoz Toyotinih avtomobilov v Evropo se je leta 1963 zgodil na Danskem, od takrat pa se je Toyota uspešno utrjevala na evropskem avtomobilskem trgu, ki med poznavalci velja za sofisticiranega in zahtevnega.
Uspeha ne bi bilo brez uspešnih avtomobilov
Za uspešen prodor na domači in tuje avtomobilske trge so bili seveda pomembni predvsem Toyotini izdelki, se pravi avtomobili. Že dve leti po drugi svetovni proizvodnji je Toyotina avtomobilska proizvodnja spet popolnoma stekla in leta 1947 je Toyota predstavila svoj prvi serijski avtomobil toyopet SA in ponudbo kmalu razširila še na druge modele. Leta 1951 je nastal tudi prvi terenec toyota land cruiser, leta 1955 pa večja modela crown in corona. Leta 1966 je bila predstavljena prva generacija corolle, leta 1967 pa se je tovarna med proizvajalce športnih avtomobilov uvrstila s toyoto 2000 GT. Športni sloves so okrepili še leta 1970 uvedena celica, leta 1984 uvedeni RM2 in leta 1986 uvedena supra. Leta 1970 se je nad corollo uvrstila carina, leta 1978 pa pod njo tercel in starlet. Leta 1984 se je land cruiserju pridružil še športni terenec 4runner.
Konec devetdesetih let se je Toyotina ponudba predvsem v Evropi začela precej spreminjati. Leta 1999 je bila predstavljena prva generacija yarisa, leta 2005 je prišel še manjši aygo, leta 2009 pa mikro avtomobil iQ. Limuzino srednjega razreda carino je leta 1998 nasledil avensis, corollo pa leta 2007 auris, ki z zadnjo pravkar predstavljeno generacijo spet nastopa pod imenom corolla. Leta 1994 je bil predstavljen tudi športni terenec RAV4, leta 2001 pa kompaktni enoprostorec corolla verso, ki je bil od leta 2009 le še verso ter leta 2011 dobil manjšega sopotnika verso-S. Oba sta vmes že zapustila modelno ponudbo.
Omeniti velja tudi hibridni model prius s prvo generacijo iz leta 1997, drugo iz leta 2003, tretjo iz leta 2009 in četrto iz leta 2015, ki ima tudi priključo hibridno različico, prav tako pa tudi hibridni športni terenec C-HR in avtomobil s pogonom na gorivne celice mirai.
In najnovejša pridobitev? Toyota se je odločila, da bo obudila svojo športno uspešnico supro, kar ji je odlično uspelo.
Na tem portalu imate precej velik feti$ na Toyote in temu primeren prispevek k izgradnji imidža Toyote kot (edine) eko in bio prijazne firme. Ljudje, ki se malce spoznamo na tehnologijo in malce mislimo s svojo glavo, pa smo najbrž… ...prikaži večrž malce skeptični do čudežnih rešitev čez noč. Niso slabi avti, ampak lepi pa res niso, sploh sedanji manjši križanci izgledajo kot iz kakšnih japonskih fantastičnih stripov.
delujejo, to vemo vsi, ampak avto si kupiš tudi iz razloga, da je vsaj malo lep...