Eden takšnih 'navadnih' avtomobilov je tudi toyota corolla, ki na avtomobilskem trgu neprekinjeno nastopa že več kot pet desetletij.
Najprej nekaj o imenu toyote corolle.
Corolla je angleški izraz za cvetni venec, ki na Japonskem predstavlja simbol sreče in zmagoslavja. Imena niso izbrali kar tako, saj je Toyota v prvi corolli, ki je tovarniške dvorane zapustila 24. septembra 1966, videla znanilko njene nove strategije. Leta 1964 je namreč poznejši častni predsednik Toyotinega upravnega odbora Šotaro Kamija v javnosti napovedal, da bodo najbolj priljubljeni osebni avtomobili v prihodnosti prihajali iz razreda avtomobilov z motorno prostornino okrog 1.000 kubičnih centimetrov.
Toyota je do tedaj po eni strani izdelovala majhne avtomobile, med katerimi je bila najbolj tipična publica s 700-kubičnim motorjem, po drugi pa velike limuzine, kot je bila corona z 1,5 ali 1,9-litrskim motorjem.
Toyota je z razvojem avtomobila v razredu enega litra torej odkrivala zanjo precej neznano področje. Njeni inženirji so bili kmalu zaposleni z razvojem avtomobila, ki je dobil ime corolla, poleg tega pa tudi z gradnjo povsem nove tovarne v japonski Takaoki, kjer so ga nameravali izdelovati.
Po mnenju nekaterih je lahko avtomobilska tovarna zares uspešna le, če ima dovolj velik avtomobilski trg v svoji domovini. Toyota ga je imela v obliki zelo gosto naseljene Japonske, ki se je takrat dokončno izkopala iz krize po drugi svetovni vojni. Japonci so v novih razmerah uživali bolj udoben življenjski slog, ki je pričakoval tudi avtomobil, ki bi moral preseči majhne avtomobilčke, ki so na japonskih cestah kraljevali v obdobju po vojni. A pri Toyoti se niso zadovoljili le s prodajo na domačem trgu. Računali so tudi na izvoz.
Prodor na tuje
Corollo so zato razvijali tako, da bi ugajala voznikom po vsem svetu. Največje tekmece so videli predvsem v evropskih modelih spodnjega srednjega razreda, kakršni so tedaj bili austin 1100, ford escort, opel kadett, renault 10 ali fiat 1100. Pri Toyoti so bili celo tako ambiciozni, da so si želeli, da bi se corolla s temi avtomobili bojevala celo na njihovih domačih trgih.
Prva corolla je bila dvovratna limuzina, ki jo je poganjal 1.077-kubični štirivaljni motor z močjo 60 'konjev'. Tehnološko ni bila nič posebnega ali novega, bila pa je imenitni primerek majhnega avtomobila. Dolga je bila 3,84 metra, široka pa 1,48 metra ter presenetljivo lahka, saj je tehtala le 700 kilogramov. Majhna masa je pripomogla k dobrim zmogljivostim, med katerimi so bili najbolj impresivni pospeški. Dobra je bila tudi vodljivost avtomobila, ki je imel spredaj McPhersonovi vzmetni nogi, zadaj pa togo premo z listnatimi vzmetmi.
Toyota corolla v Sloveniji
Toyota corolla se je šele z leta 2001 predstavljeno deseto generacijo prvič zares zasidrala tudi na slovenskem avtomobilskem trgu. V Sloveniji je bila sicer bolj butično prisotna skoraj od začetkov. Leta 1968 je namreč beograjsko podjetje Jugo-auto v takratno Jugoslavijo uvozilo šestdeset toyot coroll, od katerih se je vsaj ena znašla tudi v Sloveniji. Uvoz Toyot v Jugoslavijo je potekal le do leta 1974, potem pa jih vse do konca osemdesetih let pri nas vsaj uradno ni več bilo mogoče kupiti.
Leta 1967 sta se začetni dvovratni različici pridružila še štirivratna limuzina in kombi, septembra 1969 pa so vse tri različice dobile močnejši 1.166-kubični motor.
Corolla se je na tujih trgih pojavila zelo zgodaj. Le dva meseca po zagonu proizvodnje v Takaoki je prva ladja s corollami že plula proti Avstraliji, v začetku leta 1968 pa so v svet že pošiljali okrog 3000 coroll na mesec. V treh letih proizvodnje so izdelali skoraj 760.000 primerkov prve generacije Toyotinega »litrskega avtomobila«, potem pa so pripravili njegovo naslednico, ki je luč sveta ugledala maja 1970.
Ducat generacij
V štirih desetletjih od začetka izdelovanja je toyota corolla doživela precej sprememb, saj je njeno zgodovino mogoče razdeliti kar v dvanajst generacij, a prvo zares korenito spremembo je doživela šele s peto, maja 1983 predstavljeno, generacijo. Takrat je pri limuzinskih in kombilimuzinskih različicah pogon na zadnji kolesni par nadomestil pogon na prednja kolesa, kombijevska različica pa je takšno spremembo doživela šele z naslednjo generacijo maja 1987.
Svetovni avtomobil
Toyota se med svetovne avtomobile ne uvršča le zato, ker jo vozijo praktično na vseh kontinentih, ampak tudi zato, ker so jo tudi izdelovali po vsem svetu. Med kraje, kjer jo izdelujejo ali pa so jo izdelovali se tako poleg Takaoke na Japonskem uvrščajo še okrožje Indaiatuba v brazilskem Sao Paulu, Cambridge v kanadskem Ontariu, Tianjin na Kitajskem, Bangalore v Indiji, Karachi v Pakistanu, Durban v Južni Afriki, Victoria v Avstraliji, Thames na Novi Zelandiji, Derbyshire v Veliki Britaniji, Fremont v Kaliforniji in Blue Springs v Mississipiju v ZDA ter različna mesta na Tajvanu, na Tajskem, v Vietnamu, v Turčiji in v Venezueli.
Junija 1991 je corolla postala tudi veliko bolj zaobljena in všečna evropskim kupcem, maja 1995 pa je oblikovno postala zelo samosvoja. Najprej se je to zgodilo na Japonskem v Evropi in ZDA pa šele leta 1997. Ta generacija corolle je bila nekakšen »svetovni avtomobil« devetdesetih let, saj so jo izdelovali na Japonskem in v ZDA, Veliki Britaniji, Turčiji, Tajski, Južni Afriki in Braziliji. Nekaterim je bila njena oblika všeč, drugim pa sploh ne, zato so jo v Toyoti avgusta 2000 precej diskretno spremenili, da je postala bolj podobna večji toyoti avensis.
Toyota corolla in avtomobilski šport
Toyota corolla je v zgodovini pogosto sodelovala tudi na avtomobilskih dirkah, izstopajo pa predvsem nastopi v svetovnem prvenstvu v rallyju WRC, na katerem je prvič nastopila leta 1997 na Finskem, kjer jo je Didier Auriol popeljal na osmo mesto, Marcus Grönholm pa je odstopil. Že v sezoni 1998 sta Carlosu Sainzu zmanjkali le dve točki za naslov prvaka. Leta 2007 je corolla sodelovala tudi na avstralskem prvenstvu v rallyju, prisotna pa je bila tudi na dirkah turnih avtomobilov.
Corolla devete generacije je prišla že dobro leto pozneje, konec leta 2001, in prinesla tudi dodatek. Toyota je namreč 'klasičnim različicam' corolle dodala še enoprostorsko corollo verso. Leta 2004 je ta generacija doživela tudi prenovo, ki se je najbolj odrazila v žarometih s prozornimi pokrovi.
Začasno se vrine auris
Še večja sprememba je prišla z leta 2006 predstavljeno deseto generacijo, ko se je corolla v Evropi omejila zgolj v limuzino in nekako ostala v ozadju evropskega modela spodnjega srednjega rezreda, ki se je najprej v kombilimuzinski, v enajsti generaciji pa tudi v kombijevski različici osamosvojil pod imenom auris. Tudi corolla verso je postala samostojen model zgolj z imenom verso, kar a ni bilo tako nenavadno, saj si je tudi do tedaj s corollo delil zgolj oblikovno zasnovo in ime, ne pa tudi platforme.
In tako je ostalo do lanskega leta, ko se je Toyota odločila, da v Evropi ukine ime auris in vse tri karoserijske različice z dvanajsto generacijo, ki so jo zasnovali na novi globalni platformi TNGA, spet poimenuje toyota corolla. Žurnal24 bo povsem novo corollo na prvih vožnjah preizkušal že prihodnji teden, ko bomo strnili prve vtise in jih delili z vami.
