Nekatere avtomobilske zgodbe je lahko predvideti. Audi A8 je bil, še preden je zapeljal na ceste, zmagovalec, fiat 500 prav tako. A pri Nissanu so s prvo generacijo qashqaija dregnili v segment športnih terencev, v katerega so mnogi dvomili. Zelo neupravičeno, kar se je izkazalo že hitro, konkurenca pa je lahko kasneje le še posnemala originalni in uspešni recept - visoko sedenje, atraktivni terenski videz in suverena vožnja po asfaltu, v kombinaciji s štirikolesno gnanimi različicami pa po možnosti tudi pobeg izven asfaltiranih poti.
Lepši, udobnejši, bolj ekonomičen, varnejši
Na tokratnem testu smo preizkusili qashqaija iz vrha "prehranjevalne verige", saj kombinira najbolj zmogljiv dizelski agregat in najbolj bogato opremo, a z dvokolesnim pogonom in ročnim šeststopenjskim menjalnikom. V ospredju testa je bil sistem štirih štirih kamer, ki vozniku omogoča 360 stopinjski pogled na okolico vozila in ostali varnostni asistenčni sistemi, ki so del varnostnega ščita.
Tona in pol mase in poraba 4,2 litra? Je mogoče!
1,6 dCi turbodizelski agrgeat je razmeroma nov, in ga tako kot šibkejšega in dobro preverjenega 1,5-litrskega dCi agregata vgrajujejo tudi v Renaultova vozila. Štirivaljnik razpolaga z najvišjo močjo 96 kilovatov (130 KM) pri 4.000 vrtljajih, za razliko ob šibkejšega turbodizla, pa omogoča bistveno več živahnosti v višjih vrtljajih in bolj suvereno vožnjo pri avtocestnih hitrostih. In ne na račun porabe goriva, kar je najbolj pomembno.
Še več, presenečen sem bil nad porabo, tako ko sem vozil zelo ekonomično, kot pri bolj športni vožnji. Pri vožnji od doma iz Kamnika po regionalni cesti v Ljubljano je potovalni računalnik kazal tudi zgolj povprečje 4,2 litra plinskega olja na 100 kilometrov. A vožnja je bila takrat zares eko. Tudi ko sem pri medmestni vožnji vozil bolj športno, za več kot liter poraba goriva ni poskočila. Zelo dober, celo odličen rezultat za tono in pol težko vozilo, ki je nasajeno višje od tal kot karavani ali kombilimuzine. To se je sicer poznalo na avtocesti, kjer je bila poraba v šesti prestavi pri 130 km/h 6,9 litra, se pa vozilo tudi pri avtocestnih hitrostih vozi zelo lagodno in tiho, saj se takrat motor vrti pri komaj 2.500 vrtljajih. Da vozite dizla, slišite šele pri večjih obremenitvah in hitrostih. Zelo udobna je vožnja v nizkih vrtljajih, brez težav zmore vožnjo tudi pod 1.500 vrtljaji v minuti.
Nasplošno gre za zelo prožen pogonski agregat, saj se z lahkoto zavrti do 5.500 vrtljajev, razpolaga z obilico navora, kar se pozna pri hitrem pospeševanju, še večje dinamične ambicije pa mu preprečuje sicer soliden šeststopenjski menjalnik, ki pa ima v prid nižje porabe goriva zelo raztegnjene hode med prestavami.
Na koncu testa je bila poraba goriva v mešanem ciklu 6,0 litra na 100 kilometrov, kar je še vedno zelo ugodno.
Pri bolj dinamični vožnji ne more skriti svoje terenske zasnove, saj je v hitrih ovinkih podkrmarjen, a vseeno nagibanja v ovinkih ni preveč. Skrivnost za to se skriva v zelo dobrem koeificentu zračnega upora – količnik 0,32 je zelo dober za razred športnih terencev. Vzmetenje je udobno, preko neravnin ali lukenj potnike zaziba. Zadnja prema je drugačna kot pri štirikolesnem pogonu, kjer je prilagodljiva, a tudi pri dvokolesnem pogonu na zadnjih sedežih nikoli nisem imel občutek, da bi bil pretrd ali neudoben. Nad krmilnim mehanizmom večjih zamer ni, ne smete pa pričakovati, da se vozilo pelje kot karavani srednjega razreda, a je dobra plat volana, da lahko izbiramo, ali želimo voziti športno ali normalno, na ta način pa je lahko volan bolj direkten, oziroma bolj udoben.
Želel bi si boljšo resolucijo slike
Kamera na vetrobranskem steklu bere prometne znake , zato ima voznik na TFT zaslonu med merilniki vseskozi izpisano, koliko je omejitev na določenem cestnem odseku. Všeč mi je, da si lahko zapomni zadnji znak, kar pomeni, da, ko peljemo mimo znaka z omejitvijo 60 km/h in pripeljemo do znaka za omejitev 40 km/h in nato še do znaka, ki oznanja konec omejitve 40 km/h, se spet na ekranu pojavi omejitev hitrosti 60 km/h.
„Varnostni ščit“, kakor so skupek sistemov poimenovali pri Nissanu, vključuje še sistem za preprečevanje naleta v stoječe ali počasnejše vozilo. Sistem voznika z glasnim piskom še pravočasno opozori na možnost trčenja. Del paketa 360 je tudi sistem za samodejno preklapljanje med dolgimi in prednjimi halogenskimi žarometi, polnih led žarometov še nima. Posebnost vozila je tudi velika panoramska streha, ki terja dostopnih 750 evrov doplačila.
Testnik je ponudil skoraj največ, kar qashqai lahko ponudi. Kupec si lahko dodatno izbere le še štirikolesni pogon (+2.200 evrov), ali samodejni menjalnik (+1.700 evrov).
Tako opremljeni dizel je cenjen na 28.320 evrov, oziroma 25.320 evrov s komercialnim popustom.
Podatki o vozilu: (Nissan qashqai 1.6 dCi 360)
Motor: turbodizelski, štirivaljni, 1598 ccm
Najvišja moč: 96 kW (130 KM) pri 4.000 vrtljajih
Navor: 320 Nm pri 1.750 vrt./min
Dimenzije (D x V x Š v mm): 4.377 x 1.590 x 1.806, medosna razdalja 2.646
Najvišja hitrost: 182 km/h
Pospešek: 11,9 sekunde od 0 do 100 km/h
Poraba na testu: 6,0 litra, 120 g CO2/km
Cena (v evrih): 20.670 (osnovni)/ 28.320 € (testnik) / 25.320 (testnik s popustom)
Plusi: Poraba goriva, tehnika, udobje;
Minusi: Vidljivost na enkranu v primeru dežja, povprečen prtljažnik, kratki sedeži spredaj;
