Nekateri bi rekli da limuzino, saj vsaj v Sloveniji še vedno večinoma velja, da je octavia na voljo kot limuzina in kombi. A to seveda ni res, saj gre za klano kombilimuzino, vendar takšno limuzinskega videza, ki ji angleži pravijo »liftback«, torej, tisti avto, ki se mu zadnja vrata dvignejo visoko.
In to pri octavii gotovo velja. Zadnja vrata so že od prve generacije kombilimuzina naprej zelo velika in tudi dvignejo se zelo visoko da pod njimi zazeva večja odprtina, ob kateri se tista na karavanu zdi kot malce večja reža. Če v prtljažniku ne vozite redno zamrzovalnih skrinj ali drugih nerodno oglatih velikih predmetov in morda tudi ne najbolj nerodnih in nezložljivih otroških vozičkov, je lahko takle tip avtomobila celo bolj priročen, saj nakladanje večjih stvari vanj ne povzroča težav. Kolo denimo kar v celoti lepo dvignete nad prtljažnik, potem pa ga elegantno spustite vanj, enako velja pa tudi za vozičke in druge sicer nerodne predmete.
Tudi prostora, razen seveda v višino, ne zmanjka tako hitro, saj kombilimuzinska octavia razpolaga s solidnimi 600 do 1.555 litri prtljažnika, ki ga lahko precej dobro izkoristite. Morda so nekoliko nerodna le dejstva, da se zadnja klop ne zloži v ravno dno, ampak pusti malce neugodno stopničko, da je nakladalni rob precej visok in da je polička nad prtljažnikom toga in morate v povečanem prtljažniku najti prostor tudi zanjo ali pa jo pustiti v garaži. Zato pa naslonjalo klopi lahko po delih zložite le s potegom vzvoda, dovolj pa je tudi pritrdil za zavarovanje tistega, kar v prtljažniku vozite.
Udobna, a nekoliko zadržana
Čeprav je pomemben del avtomobila, prtljažnik seveda ni edini pomemben element avtomobila in to seveda velja tud za octavio. Zelo pomembno je seveda udobje potniške kabine, s katerim octavia gotovo ne razočara. Spredaj se sedi zelo udobno, nastavitve sedežev pa so tudi dovolj izčrpne, da z iskanjem udobnega položaja ne bi smeli imeti težav tako tisti nizke kot tudi visoke rasti in vseh spolov, udobno in presenetljivo prostorno pa je tudi zadaj. A to je za octavio, ki je vedno nastajala na razpotegnjeni platformi volkswagna golfa, že kar samoumevno.
Prav tako kar nekako samoumevna, čeprav morda ne tako razveseljiva, je tudi sorazmerno pusta urejenost potniškega prostora, saj je v njem kar precej sivine, razmeroma pusta pa je tudi grafika merilnikov. A to nekako spada v DNK, ki so ga Čehi octavii namenili ob njenem nastanku pred poltretjim desetletjem. Zunaj je dovoljene nekaj oblikovne ekstravagantnosti, kar velja tudi za zunanjost sedanje generacije, notri pa mora biti vse bolj ali manj klasično a tudi lično, kar v primeru octavie vsekakor velja. In tisti, ki je bil zadovoljen z dosedanjimi octaviami, bo gotovo zadovoljen tudi s sedanjo. Kdor si želi kaj bolj živahnega, se bo pa moral ozreti po iberskem sorodstvu.
A če je notranjost škode octavie oblikovno nekoliko bolj zadržana, v njej seveda ne manjka nič z dolgega seznama tistega, kar danes spada v obvezno opremo, prav tako pa tudi malo tega, kar si bi morebitni kupec lahko zaželel. V primerjavi s koncernskim vladarjem v tem razredu volkswagnom golfom je malce omejena le funkcionalnost upravljanja, denimo ko gre za možnost uporabe kapacitivnih drsnikov pod zaslonom, pa tudi kakšna funkcija je lahko malce zakopana v menije. Sicer pa zadeva morda prav zaradi poenostavljenega upravljanja solidno deluje, možnosti na digitalni armaturni plošči je dovolj, da ne bo občutka, da kaj manjka, enako pa velja tudi za infozabavni sistem in njegovo povezljivost.
Solidna vozna tehnika
In če je za uporabniški vmesnik infozabavnega sistema mogoče reči, da se je moral podrediti golfovemu, tega nikakor ne bi smeli reči za podvozje in pogonski sklop. Tako kot pri golfu, A3 ali leonu je na sredinskem grebenu namesto velike ročice le majhno stremence, ki s pomočjo elektrike upravlja sedemstopenjski menjalnik DSG, ta pa z ustreznim razporejanjem sedmih prestavnih razmerij poskrbi za učinkovito delovanje motorja. V tem primeru je bil to 110-kilovatni 2-litrski turbodizel, ki nekako kar spada v srednje območje motorizacije škode octavie.
Z avtomobilom solidno opravi in je lahko v normalnem načinu vožnje povsem zmeren, v športnem pa tudi zelo živahen, predvsem pa s porabo, ki redko seže čez šest litrov na sto kilometrov, dokazuje, da dizelski motorji še niso rekli zadnje besede. Pri Škodi oziroma Volkswagnovem koncernu so poskrbeli tudi, da poleg malo ogljikovega dioksida izpušča tudi malo drugih nezaželenih snovi, se pravi trdnih delcev, dušikovih oksidov in podobno.
Morda predvsem zaradi velikega prtljažnika, ki sega krepko za zadnjo premo, octavia ne razpolaga ravno s tako solidnimi voznimi lastnostmi kot kateri koncernski bratranec, a je vse prej kot nerodna. Podvozje namreč deluje povsem nevtralno in omogoča tudi hitre vožnje skozi ovinke. Morda ne boste ravno prvi, kar tudi ni namen tega avtomobila, med zadnjimi pa prav gotovo tudi ne.
Vsekakor je med bolj ugodnimi, ko gre za ceno. Takšna izdatno opremljena octavia z omenjenim motorjem, najvišjo opremo style in nekaj dodatki je namreč stala dobrih 29 evrskih tisočakov, kar je dobro četrtino manj kot enako motorizirani a manj opremljeni audi A3, ki smo ga preskusili jeseni. Seveda pa je lahko tudi cenejša, če se odpoveste opremi in izberete šibkejšo dizelsko ali morda celo bencinsko motorizacijo.
Podatki o vozilu: škoda octavia style 2.0 TDI DSG 110 kW/150 KM
Motor: turbodizelski, štirivaljni, 1.968 ccm
Največja moč: 110 kW (150 KM) pri 3.000-4.200 vrtljajih
Največji navor: 360 Nm pri 1.700-2.750 vrtljajih
Zmogljivosti: 227 km/h, 8,7 sekunde od 0 do 100 km/h
Dimenzija (D x Š x V v mm): 4,690 x 1.830 x 1.470, medosna razdalja 2.686
Prtljažnik (v litrih): 600-1.550
Poraba: 4,3-5,4 litra/100 km (kombinirani cikel WLTP), izpusti CO2: 112-141 g/km
Cena v evrih: 29.076
Plusi: Privlačen videz, udobje, oblika, oprema, motor, menjalnik, vozne lastnosti.
Minusi: zelo zadržana notranjost, stopnička v prtljažniku.