Hyundai ix35 ni bil dolgo "med živimi," le eno generacijo - vsaj kar zadeva ime. Tucson je namreč nova generacija ix35, ki je bil pri nas priljubljen športni terenec srednjega razreda. Kljub temu Hyundai s tucsonom začenja novo zgodbo in to v času, kot so C suvi v Evropi in pri nas priljubljeni, kot še nikoli. Tudi zato je tucson veliko bolj zrel in resen, prostoren, uporaben in vozen, kot je bil ix35 - takšen, kot mora športni terenec danes tudi biti. Sem pa kakšno stvar tudi pogrešal.
Dizajn se prodaja in to je tucsonov močan adut
Tucson je narejen na povsem novi platformi. Vizualno je zdaj soroden večjemu santa feju, tudi zato bolj odrasel videz. Žarometi, ki so svetili v led tehnologiji, so večji in poudarjajo tehnološki napredek, ki ga v tem razredu pričakujemo.
Dizajn je tudi sicer eden glavnih zaščitnih znakov znamke, in dizajn se prodaja. Glavni oblikovalec Peter Schreyer je skupaj z ekipo na zunanjosti naredil odlično delo. To, kar se navzven težje opazi, pa voznik in sopotniki, veliki in majhni, opazijo, ko se vsedejo na prednje ali zadnje sedeže.
Prtljažnik je pravi družinski
Zaradi nove platforme je v potovalni kabini prostora res veliko. Ne glede na to, ali sedimo spredaj ali zadaj, zamer o prostoru za kolena, rame in glavo ni. Znatno je zrasel tudi prtljažni prostor (513 litrov), ki starega presega za 48 litrov. Pohvalim lahko predvsem to, da je pravilne oblike, kar se pozna pri nalaganju kovčkov. Vanj lahko spravimo veliko prtljage, je pa možno električni pomik prtljažnih vrat dokupiti le v kombinaciji z najbolj zmogljviim bencinskim in dizelskim motorjem.
Prednja sedeža sta nas mrzlega febuarja nista hitro ogrela, vendar bi zadoščala že prva stopnja gretja, kmalu postne kar preveč vroče. Sedeži pa tudi hladijo, to bo treba preizkusiti v polenti vročini. Tudi volan in zadnja klop sta po želji ogrevana, kar pa bolj pride do izraza, če so sedeži usnjeni, kot pa oblečeni v tkanino. Pri zadnjih sedežih je možno nastavljati tudi naklon, pri Hyundaiju pa še ne ponujajo možnosti, da bi jih podirali ali postavljali s pomočjo elektronike. Ko so sedeži podrti je dno ravno.
Plastika kakovostna, a jo je preveč
Znotraj je še vedno veliko črne plastike. Čeprav je zdaj občutek, ko sem prijel za ročico smernika ali nov volanski obroč, veliko boljši, bolj kompakten, pa sem pogrešal prestižnejše materiale, recimo usnje na oblogah vrat in armaturni plošči. Občutek pod prsti je preveč plastičen, čeprav je vse vgrajeno kakovostno, šlamparije ni bil opaziti.
Všeč mi je enostavnost zaslona na dotik, ki je velik, 8-palčen in urejen pregledno z velikimi črkami. Na zaslonu se prikazujejo zemljevidi navigacijske naprave in slika kamere za vzvratno vožnjo, vse našteto je del serijske opreme testnega vozila. Deluje veliko bolje, kot, če se slika prikazuje v vzvratnem ogledalu, kot smo bili v preteklosti priča pri Hyundaiju. Prepriča pa tudi resolucij slike, ki se prikazuje na zaslonu in širok kot, ki razkriva vse kar se nahaja za vozilom.
Morske bolezni ne boste dobili
Pri vožnji se v primerjavi z ix35 opazi uporaba boljših materialov in uporaba visokotrdnega jekla. Rezultat je bolj čvrsta karoserija in predvsem manj nagibanja v zaprtih ovinkih. V primerjavi z ix35 se mi v vožnji največji napredek zdi narejen na bolj zmogljivem podvozju in električnem servo volanu, ki vozniku ponuja veliko boljše občutke izpod koles. Voznik nima več občutek „plavanja“ v ovinkih, hitre ovinke lahko tudi pri višjih hitrostih odpeljemo bolj suvereno. Pri Hyundaiju so korak s konkurenco ujeli na področju naprednih varnostnih pomagal, čeprav najbolj napredni še vedno bežijo. Zanimivo najvišji paket ponuja sistem za opozarjanje na menjavo voznega pasu brez smernika in tudi sam popravi volan, če tega voznik ne naredi. Vključuje tudi prepoznavanje prometnih znakov (deluje vzorno) in tudi samodejni preklop žarometov, ne pa tudi sistema za samodejno zaviranje (AEB), ki je na seznamu doplačil, oziroma del 890 evrov vrednega paketa, ki vključuje še sistem za prepoznavanje vozil v mrtvem kotu, sistem za opozarjanje na prečni promet in kromirano masko. Sistem AEB je po mojem mnenju najbolj uporaben, kar dokazujejo številni testi, prav zato zagovarjam, da bi moral biti del serijske opreme.
Turbodizel primerna izbira, a bi si je želeli več
Na testu smo preizkusili 1,7-litrski turbodizelski CRDi motor, ki je z 85 kilovatov moči šibkejši od dveh dizelskih modelov, ki sta še na izbiro, kot tak pa je na voljo le v kombinaciji s prednjim pogonom. Izbira motorjev je skromna in bo težko zadovoljila najbolj zahtevne voznike, oziroma privabila kupce, ki so bili prej navajeni na zmogljivejše motorje v premium znamkah.
Zato pa že osnovni turbodizel z ročnim menjalnikom zadovolji osnovne potrebe povprečnega uporabnika takega vozila. To je hkrati najbolj ekonomičen model v ponudbi, ki v zrak izpusti 119 gramov CO2 na kilometer. - to ni izjemno v razredu križancev, kar kaže tudi rezultat porabe v mešanem ciklu, ki je bil 7,3 litra plinskega olja na 100 kilometrov.
Dizelski motor je sicer uglajen, nič kaj robat tudi v hladnejših jutrih, in solidno odziven v nizkih vrtljajih. Pri prehitevanjih od voznika zahteva več agilnosti in priganjanje v višje vrtljaje, največ težav pa mu delajo klanci na avtocesti, ko bi si želeli dvolitrski motor z 100-kilovatov moči (136 KM). Končna hitrost je s 176 zgolj povprečna.
Impression predstavlja vrh opreme, ki sicer ne vključuje sistema za samodejno zaviranje v sili, prinaša pa kopico drugih varnostno asistnečnih sistemov – tudi zato ceno, 26.600 evrov ocenjujem za primerno.
Podatki o vozilu: (Hyundai tucson 1.7 CRDi impression)
Prostornina motorja: 1685 ccm
Moč motorja: 85 kW (115 KM) pri 3.400 vrt./min
Navor: 280 Nm med 1.250 in 2.750 vrt./min
Zmogljivosti: 176 km/h, 12,4 sek. od 0 do 100 km/h
Poraba na testu (skupna): 7,3 litra/100 km
Dimenzije (D x Š x V v mm): 4.475 x 1.850 x 1.645, medosna razdalja 2.670
Prostornina prtljažnika (v litrih): 513-1.503
Izpust (po tovarniški specifikaciji): 119 gramov CO2/km
Cena (v evrih): 26.600
Plusi: Videz, prostornost, cena, menjalnik, podvozje;
Minusi: Majhna izbira motorjev, plastična notranjost;
Prednja sedeža sta nas mrzlega febuarja nista hitro ogrela, vendar bi zadoščala že prva stopnja gretja, kmalu postne kar preveč vroče – kdo razume ta stavek, ki je ne le poln slovničnih napak, ampak tudi nesmiseln? Sedeži pa tudi hladijo,… ...prikaži več to bo treba preizkusiti v polenti vročini – kar veselo v polento. čeprav je vse vgrajeno kakovostno, šlamparije ni bil opaziti – jaz bil opaziti šlamparijoDeluje veliko bolje, kot, če se slika – ljubim, vejice, povsodPrepriča pa tudi resolucij slike – a? a? res?