S 1. januarjem je stopil v veljavo nov Zakon o motornih vozilih, ki prinaša kar nekaj novosti, med drugim pa sploh prvič doslej konkretno naslavlja problematiko goljufanja s števci prevoženih kilometrov.
Znano je, da je vsako leto več milijonov Evropejcev, ki kupujejo rabljeno vozilo, žrtev tovrstnega početja. Ohlapne ocene pravijo, da ima nazaj prevrtene števce kar vsak tretji avtomobil, ki se vozi po cestah! Ker je to goljufija, zaradi katere je nov lastnik zaveden glede resnične vrednosti avta, so evropski potrošniki na leto oškodovani za med 5,6 in 9,6 milijard evrov, poroča Euroactiv. Oziroma za vrednost skoraj celotnega slovenskega proračuna.
Še posebej pereče je stanje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki postaja nekakšno odlagališče avtomobilov iz Zahoda, določeni trgovci rabljenih vozil pa s takšnimi malverzacijami mečejo slabo luč na celotni trg rabljenih avtov in povzročajo nelojalno konkurenco, države poberejo manj davkov, na slabšem so okolje in prometna varnost.
"Če je zanjo vedel"
Slovenska vlada oziroma ministrstvo za infrastrukturo sta se dolgo upirali prepoznavi problema, preobrat naj bi prinesel omenjeni novi zakon, ki pa je očitno predvsem posledica direktive EU 2014/45/EU, ki vsem članicam nalaga obvezno popisovanje števcev na tehničnem pregledu in boj proti goljufanju od letošnjega maja dalje.
Novi slovenski zakon tako določa, da se z globo 1.000 evrov kaznuje lastnik, če se ugotovi manipulacija kilometrskega števca "z namenom zmanjšanja ali napačnega prikaza prevožene razdalje vozila, če je zanjo vedel". Za pravno osebo je globa 2.000 evrov, za odgovorno osebo pa 400 evrov. Ampak le, "če je zanjo vedela," saj je takšno dodatno dikcijo v zakonu med obravnavo vladnega predloga izsilila poslanska večina v državnem zboru.
Pravna ali fizična oseba, ki izvede manipulacijo števca, tvega globo 4.000 evrov.
Kako naj bi po novem izvajali nadzor nad stanjem kilometrov?
"Zaenkrat se načrtuje beleženje stanja števca prevoženih kilometrov ob izdaji potrdila o skladnosti in ob vsakem tehničnem pregledu vozila. Po sprejetju zakona se bo pričelo s pripravo podzakonskih aktov v širokih delovnih skupinah, v katere bodo povabljeni deležniki z različnih področij," svojo strategijo pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo.
V praksi to trenutno pomeni, da bodo števci v prvih osmih letih starosti nekega avtomobila popisani največ trikrat (sistem tehničnih pregledov si sledi po načelu 4-2-2-1). To pomeni široko časovno vrzel za tiste, ki bodo želeli vsake toliko "pomladiti" svoje vozilo. Kot je znano, je dostop do elektronike števca pri večini avtomobilov enostavna, naprava za določanje vrednosti na števcu kilometrov stane vsega nekaj deset evrov, toliko stanejo tudi storitve "profesionalcev".
Zelo vprašljiv je tudi nadzor nad resničnostjo stanja števca pri izdaji potrdila o skladnosti, ko bo neko vozilo pripeljano v Slovenijo iz druge države - stanje kilometrov naj bi bilo sicer navedeno na kupoprodajni pogodbi, a kako bo slovenski uradnik vedel, da niso bili prevrteni že v tujini, ali morda celo po dogovoru? Ker v slovenskem zakonu piše "če je zanjo vedel", se bo očitno še naprej zelo enostavno izogniti kakršnikoli odgovornosti.
Zgled, kako v dveh letih uničiti goljufe
Še povsem sveža študija (leto 2017), ki jo je o malverzacijah s kilometri in priporočilih za ukrepanje naročil Evropski parlament, izrecno ugotavlja, da je zanašanje državnih institucij zgolj na popis števcev med tehničnimi pregledi nekega avta zelo jalovo početje, še posebej, če si sledijo tako poredkoma, kot je običajno v številnih članicah, tudi Sloveniji.
Ob tem študija izpostavlja primere dobrih praks v nekaterih državah, še posebej pa Belgije, kjer so s pametnimi ukrepi iz klasične države prevrtenih števcev v vsega dveh letih prišli na manj kot 0,20 odstotka (!) avtomobilov z lažnimi kilometri.
Že leta 2006 so namreč Belgijci uvedli sistem Car-pass, to je dokument, ki je kot nekakšen potni list unikaten za vsak avto z belgijsko registrsko tablico. Za tem dokumentom, ki ne vsebuje nikakršnih osebnih podatkov o lastniku, stoji premišljena platforma, v katero so vključeni državni organi (ministrstvo za transport, ministrstvo za gospodarstvo), ustanove za tehnične preglede in servisne delavnice, od klasičnih pooblaščenih in nepooblaščenih serviserjev do vulkanizerjev in avtoelektričarjev. Vsakič, ko je nek avto na še tako majhnem servisu ali popravilu, mora serviser obvezno vnesti stanje kilometrov. Ker je vsak avto v povprečju vsaj enkrat letno na servisu, na ta način zelo enostavno sledijo nabiranju kilometrov vsakega avta in tudi prepoznajo odstopanja. Verjetno ni treba izpostavljati, da Car-Pass učinkovito zatira tudi delo na črno servisov “pod kozolcem”.
Poleg Belgije ima podobno učinkovit sistem proti goljufijam tudi Nizozemska, obe sosednji državi pa si izmenjujeta podatke o kilometrih v primeru čezmejne prodaje vozil, kar je velika redkost znotraj EU. Po obeh članicah pa se že skuša zgledovati vse več držav. Nam sorodna Slovaška, ki tako kot ostala Srednja Evropa razen Avstrije prav tako sodi v kategorijo držav z nadpovprečnim številom "uvoženih" rabljenih vozil, so tako že doslej sodelovali z Nizozemsko pri izmenjavi podatkov, letos pa bodo sami vzpostavili nekakšen sistem Car-Pass. O njem zelo resno razmišljajo tudi v Nemčiji, zanj se zanimajo v Franciji in na Norveškem.
Pet jasnih priporočil za resne snovalce boja proti prevrtavanju
Študija Evropskega parlamenta priporočila članicam, Evropski komisiji in proizvajalcem avtomobilov združuje v pet jasnih priporočil:
1. Skrajšati časovni razmak do prvega obveznega tehničnega pregleda in s tem prvega vpisa stanja kilometrov, ki sedaj v številnih državah znaša 4 leta. Še posebej pri novejših avtih, s katerimi vozniki lahko letno naredijo ogromno kilometrov, je pojav vrtenja in s tem umetno dviganje ostanka vrednosti zelo pogost.
2. Vpeljava dodatnih ukrepov na ravni EU - obvezno vpisovanje kilometrov ne le na tehničnem pregledu, ampak po zgledu Belgije tudi ob servisiranju vozil - ta ukrep študija navaja kot ključnega v boju proti goljufom.
3. Promocija vpeljave dobrih praks iz članic v posamezne ureditve drugih držav. Pozitiven zgled je dala Slovaška.
4. Spodbuda izmenjavi podatkov med članicami prek enotne EU platforme. Težava so različne ureditve glede zaščite osebnih podatkov.
5. Nadzor nad naprednejšimi tehničnimi rešitvami, ki jih morajo od lanskega leta obvezno upoštevati proizvajalci avtomobilov, saj naj računalnik v novih avtomobilih poslej ne bi več dopuščal tako enostavnega dostopa do spreminjanja kilometrov.
andrej.leban@zurnal24.si
Omenjeni sistem v Belgiji sicer kot kaže deluje, niti pod razno pa ne zmanjšuje dela na črno ampak ga kvečjemu še povečuje, saj bodo v takem primeru taki ljudje še bolj iskali "črne" servise, kjer mu ne bodo vnesli kilometrov.… ...prikaži več Da dela na črno tam ni ni zaslužen omenjen sistem ampak druge inštitucije. Poleg tega - omenjate, da naprava za prirejanje km pri kitajcih stane nekaj 10€ - a je potem problem nabaviti napravo in pred vsakim servisom sam doma spremeniti kilometre?
So še drugi pokazatelji realnih km, ki jih kupec lahko opazi na licu mesta: stanje pedalov (luft) in stopalnih gumic, obrabljenost volana, obrabljenost zadnjih diskov, zarjavelost vročega dela turbine, voznikov sedež, praske okrog kljuk na voznikovih vratih, obrabljenost original tepihov… ...prikaži več pod peto desne noge pri pedalu plina itd
zato se že nekaj časa kupuje avte zunaj, res da so te tud tam nategnili, ampak manj boleče kot naši trgovci in šušmarji KI VSI do zadnjega VRTIJO km.