Pri organizaciji Uswitch so napravili analizo, kako pripravljene so na neizbežen prehod na električne avtomobile evropske prestolnice. Glede na ambiciozne načrte vrha Cop26, ko naj bi svet že do leta 2040 prešel le še na baterijska vozila, so trenutne razmere na področju polnilne infrastrukture marsikje še zelo odmaknjene od tega cilja. Za prehod oziroma lažjo odločitev ljudi je namreč ključnega pomena dostopna javna polnilna infrastruktura
Uswitch je analiziral 31 velikih evropskih mest. Upoštevali so dva podatka, gostoto polnilnic glede na število prebivalcev in gostoto na kvadraturo. Daleč največjo gostoto polnilnic ima Oslo (3,98 polnilnice/1000 ljudi, 5,47 polnilnice na kvadratni kilometer). Prvo deseterico dopolnjujejo London, Amsterdam, Lizbona, Bruselj, Berlin, Stockholm, Helsinki, Dublin in Budimpešta.
Predvsem portugalska in madžarska prestolnica ter manko številnih "bogatih" med najboljšimi dokazuje, da podatek o razvitosti infrastrukture še daleč ni nujno povezan z BDP neke države.
Objavili so tudi seznam desetih najslabše razvitih prestolnic. Z električnim avtom nimate česa iskati v bolgarski Sofiji, skoraj nič bolje ni v Vilni v Litvi, Zagrebu ali ciprski Nikoziji.
Ljubljana se je uvrstila na osmo mesto med prestolnicami z najslabšo polnilno infrastrukturo s podatkom, da je na kvadratni kilometer v mestu mogoče dobiti le 0,16 polnilnice, na tisoč prebivalcev pa pride 0,14 polnilnice.
Le malenkost boljše je stanje v Parizu in Bratislavi, ki zaključujeta spodnjo tretjino lestvice.
