Avto moto zveza Slovenije (AMZS) te dni obeležuje častitljivi jubilej, 110. obletnico prvega povezovanja lastnikov vozil, takrat še v Kranjski avtomobilski klub. Takrat je bilo na slovenskih tleh manj kot 20 avtomobilov, danes jih je 1,2 milijona. V vsem tem času je skupaj s številom vozil in voznikov rasel tudi AMZS, pred 60 leti začel z aktivno pomočjo na cestah, do danes pa se preobrazil v sodobno organizacijo, pripravljeno na mobilnostne izzive današnjega in jutrišnjega dne. Še vedno pa je v središču njenega dela voznik, član, pravi Jure Kostanjšek, od nedavnega novi generalni sekretar organizacije. V AMZS je prišel kot strokovnjak iz gradbene stroke, da bi pomagal vplivati na izboljšanje prometne varnosti pri nas. Zdaj je dobil še pomembnejšo nalogo, popeljati AMZS skozi zahtevno obdobje izzivov, ki jih prinašajo s seboj nove oblike mobilnosti in pomlajevanja članstva. Hkrati pa želi zagotoviti, da bo AMZS - čeprav neuradni, a po številu članov drugi največji sindikat v državi - v imenu voznikov še naprej slaba vest vseh tistih v odločevalskih strukturah, ki naredijo premalo za dobrobit prometa in njegovih uporabnikov.
Kaj so naloge AMZS v 21. stoletju, glede na 110 let tradicije?
V AMZS smo bili in smo osredotočeni na voznika, na člana in tako bo ostalo, ne glede na to, kako se bo spreminjala mobilnost. V prvi vrsti želimo nadaljevati delo kot krovna zveza, ki po državi združuje člane v 90 avto-moto društvih ter klubih. Glede na število članov smo pri AMZS neke vrste sindikat pri uveljavljanju njihovih interesov. Članom tudi zagotavljamo pomoč, bodisi na cesti ali v servisnih delavnicah, pa storitve registracije in podobno, vse v okviru nekih ugodnosti, ne glede katero in čigavo vozilo vozijo. Naša strategija za prihodnje je, da članom omogočimo podatkovno platformo z dostopom do različnih oblik mobilnosti in drugimi, s tem povezanimi storitvami.
Kako bi opisali trenutno stanje glede mobilnosti v Sloveniji?
Vsi podatki kažejo, da naša mobilnost z osebnimi avti še vedno le narašča. To nas v AMZS že prav skrbi, saj v doglednem času ne vidimo nekih konkretnih rešitev. Sami zelo podpiramo razvoj javnega potniškega prometa, saj ima ustrezno organiziran same pluse. Vendar pa je osnovni pogoj, da ga bomo bolj uporabljali, zagotavljanje enakega ali pa celo boljšega potovalnega časa od avta.
Aktualni so načrti oziroma napovedi o širitvi ljubljanske obvoznice ob predpostavki, da bi se vzporedno ustrezno posodobil tudi železniški promet. Vseeno določen del družbe širitvi obvoznice ostro nasprotuje, ker naj bi to prineslo le še več cestnega prometa. Kaj je po vašem mnenju srednja pot?
Menim, da bo morala obvoznica prej ali slej iti na tri pasove, četudi bi izboljšali javni potniški promet. Problem ljubljanske obvoznice je, da je danes praktično že postala mestna obvozna cesta, brez katere Ljubljana sploh ne more več funkcionirati. Ko vključimo še tranzit, potem je v konicah stanje zelo slabo. Nima pomena, da se slepimo, poglejmo samo primere Dunaja, Benetk …
"Se kdo vpraša, kaj se bo zgodilo na Koroškem, ko bo zgrajena hitra povezava proti jugu, ki jo seveda krvavo potrebujejo?"
Smo torej v Sloveniji na področju jasnih prometnih strategij še povsem na začetku?
Dejstvo je, da smo toliko časa vse posvetili gradnji avtocest, kar je bilo na vsak način nujno in koristno, smo pa očitno v tem času zanemarili železnice. A gradnja avtocest še ni končana, moramo dograditi še dva kraka, torej tretjo os med Koroško in Dolenjsko ter odsek med Postojno in Jelšanami. Te stvari prinašajo s sabo nove probleme. Se kdo vpraša, kaj se bo zgodilo na Koroškem, ko bo zgrajena hitra povezava proti jugu, ki jo seveda krvavo potrebujejo? Še več Korošcev se bo vozilo v Ljubljano v službo, še več zastojev zjutraj bo pri Lukovici in Krtini in niti tripasovnica tam več ne bo pomagala. To so paradoksi, ki se jih
premalo zavedamo.
Jure Kostanjšek, generalni sekretar AMZS
Kakšna je dejanska moč AMZS, ko je potrebno nekaj spremeniti na državni ravni?
Zaradi števila naših članov se prav gotovo čutimo dovolj močne, da lahko vlagamo razne pobude in predloge. Sodelujemo tudi v raznih skupinah, če nas država pozove zraven. Zelo smo prisotni v medijih z našimi nasveti, tudi preventivne narave. Ne štejemo pa se kot podaljšek države, da smo mi tisti, ki smo dolžni skrbeti za neke akcije in preventivo. To je delo drugih, ki imajo na razpolago tudi javna sredstva, konkretno na ravni države je to Javna Aagencija RS za varnost prometa. Mi pa moramo vse naše aktivnosti financirati sami oziroma sponzorsko.
Imate v mislih kakšen ukrep, s katerim bi lahko naša država pokazala, da je pred ostalimi?
Recimo dnevne luči pri avtu. Osebno me zelo moti, da svetijo le spredaj, čeprav je veliko situacij, ko bi bilo zaradi varnosti zelo dobro, da bi svetile tudi zadaj. Nekatere avtomobilske znamke so to spoznale in že pred časom začele prakticirati. Zakaj ne bi bila Slovenija tista država, ki bi obvezno predpisala takšno delovanje, saj gre vendar le za malenkostno prilagoditev delovanja elektronike.
"Ne štejemo se kot podaljšek države, da smo mi tisti, ki smo dolžni skrbeti za neke akcije in preventivo. To je delo drugih, ki imajo na razpolago tudi javna sredstva."
Kakšno je število članov AMZS?
Tik pod 80 tisoč. Nekoč je bila številka formalno res višja, a je del tega odpadlo tudi na razne partnerske povezave, ko članstvo ni bilo prostovoljno, temveč del nekega sodelovanja. Danes je članstvo stabilno in smo zadovoljni z njim, vidimo pa tudi možnosti, da bi še zraslo.
Pa se mladi danes sploh še želijo povezovati na tak način?
Z mladimi nimamo težav samo mi, temveč večino organizacij. Poglejte samo, kakšen je njihov pogled na politiko. Mladi se danes zelo težko aktivirajo, razen če čutijo, da gre za nekaj, kar se jih dotakne oziroma je neposredno povezano z njimi – dober primer tega so gibanja mladih za podnebno pravičnost. Z njimi je torej treba delati na njihov način, v njihovih omrežjih. Tak primer je naš izbor najboljšega mladega voznika in voznice Slovenije – Najboljši za volanom. Ravno v teh tednih pa začenjamo izvajati še en projekt za mlade, ki jih bo na njihov način spodbudil k odgovorni udeležbi v prometu.
"V primerjavi z asistenco za okvare vozil na cesti, ki jo nudijo zavarovalnice, imamo mi povsem drugačen koncept, saj pri nas vselej pomagamo članu, ne glede katero in čigavo vozilo vozi."
Tu je tudi huda konkurenca s strani zavarovalnic ...
V primerjavi z asistenco za okvare vozil na cesti, ki jo nudijo zavarovalnice, imamo mi povsem drugačen koncept, saj pri nas vselej pomagamo članu, ne glede katero in čigavo vozilo vozi. Vse bolj se izkazuje, da poleg osnovnih storitev, kot je pomoč na cesti, pridobivamo člane tudi zaradi izobraževanja, informacij in drugih storitev, ki jim jih lahko nudimo. In to so zagotovo naše pomembne prednosti.
Pri kakšnih zagatah na cesti največkrat pomagate?
Še vedno je največ težav z zaklenjenimi ključi, pa praznimi pnevmatikami, menjavo kolesa, manjšimi okvarami na hladilnem sistemu, pregorelimi varovalkami, manjšimi okvarami električne napeljave, ogromno je še tudi praznih akumulatorjev, čeprav bi morda kdo mislil, da tega ni več. Tako bo še ostalo nekaj časa zaradi starosti našega voznega parka. Zaradi razvoja mobilnosti in tehnologije pa prihajajo tudi novi izzivi. Temu se pač prilagajamo z vsemi našimi storitvami in dejavnostmi, tudi na področju članstva.
Kaj se spreminja v mehaničnih delavnicah?
Zgodba je podobna, potekajo konstantna izobraževanja mehanikov, tudi v luči prihoda elektrificiranih in električnih vozil. V Ljubljani imamo moderen diagnostični center za odpravljanje napak na zapletenih elektronskih sklopih.
"Če bomo prišli tako daleč, potem bo bolje, da bom pustil avto doma in sedel na avtobus."
Skupaj z mednarodno avtomobilistično zvezo FIA pa smo zelo glasni v kampanji My car - my data. Gre za bojazen, da bodo proizvajalci vozil še bolj omejevali dostop do servisnih podatkov o vozilu, s čimer zapirajo vrata neodvisnim serviserjem, kar za lastnika lahko pomeni dražje storitve. Na drugi strani se pojavlja bojazen, kako bo s podatki v bodočih črnih skrinjicah, ki bodo obvezno vgrajene v avtomobile. Bodo zavarovalnice in policija imele prost dostop do podatkov, kako vozimo, kdaj smo naredili prekršek? Če bomo prišli tako daleč, potem bo bolje, da bom pustil avto doma in sedel na avtobus. Ker po mojem mnenju je smisel avta poleg mobilnosti vseeno še vedno tudi neki občutek svobode, ki ti jo daje.
Kako kot nekdo, ki nenazadnje prihaja iz gradbene stroke, ocenjujete stanje naši cest in vzdrževanja? Je v naši okolici kakšna država, po kateri bi se lahko zgledovali?
Kakor kje. Včasih vidimo boljšo sliko, ponekod tudi slabšo, pri čemer je odvisno, ali primerjamo avtoceste ali lokalne ceste. Takšne primerjave so težke. Stanje pri nas ocenjujem za razmeroma dobro, čeprav je vmes veliko cest, ki so preveč poškodovane in preozke, kakšno od njih bi morali kar zapreti za promet. Problem pa je obnova cest, saj bi moral biti zaradi obremenitev cikel obnove vsaj glede preplastitve na sedem let, kar pa se seveda le redko upošteva.
AMZS je že več let zelo dejaven v Euro RAP programu ocenjevanja cest. V kolikšni meri vzdrževalci in projektanti upoštevajo ukrepe za izboljšanje varnosti po principu "odpuščajoče" in "samorazlagalne" ceste, tudi prek nizkocenovnih ukrepov?
Na tem področju smo kot organizacija zelo uspešni, kar dokazuje tudi posebna evropska nagrada organizacije Euro RAP, ki jo bomo prejeli decembra. Zaslužili smo si jo z 12 let neprekinjenega dela na tem področju ter vzpostavitvijo sodelovanja z drugimi deležniki pri vzdrževanju cest, recimo Darsom. Moramo pa vedeti, da je kakršnekoli spremembe brez izdatnih posegov včasih tudi zelo težko umeščati v obstoječe gabarite, če si predstavljamo neko ozko cesto, ki vodi recimo po dolini Soče.
Res je, ampak na tisti konkretni cesti upravljavec na določenem odseku še vedno ni zamenjal ograje, ki je bila postavljena še v skladu z jugoslovanskim pravilnikom, zato ni zadržala avta pri smrtni nesreči pred dvema letoma.
Tako je, to so absolutno stvari, za katere je odgovoren upravljavec. Obstaja pa veliko "drobnarij", ki jih lahko enostavno popraviš s poceni ukrepi. Recimo drevesa ob cesti - imaš dve možnosti: jih umakneš ali pa zaščitiš z ograjo. Tretja možnost je še, da zmanjšaš dovoljeno hitrost, kar pa v resnici ni učinkovito.
Kakšna bi morala biti pravilna represija nad vozniki?
Represivni moment je gotovo pomemben del, brez tega prometne varnosti ne more biti. Mora pa biti zastavljen tako, da je verjetnost, da bo kršitelj zaznan, visoka, saj se sicer ljudje preveč "sprostijo." Drug pogoj za učinkovitost je, da mora biti kršitelj tudi čim prej kaznovan. Izredno me moti izogibanje, ki vlada pri nas z raznimi izgovori, kdo je vozil. To je postalo pravilo pri nas, imamo celo oglase raznih pravnih firm, ki ponujajo takšne rešitve. Očitno je res postalo nacionalni šport, da se ne sprejme svoje odgovornosti in
posledično kazni. Osebno bi šel nazaj do odgovornosti lastnika vozila, tako kot imajo urejeno v Nemčiji ali v Franciji. So to manj demokratične države kot naša?
Slovenija bo v prihodnjih letih imela vse večji problem s starejšimi. Kako ste na to pripravljeni pri AMZS?
Že danes imamo v našem centru varne vožnje na Vranskem program varne vožnje, ki je prilagojen prav seniorjem. Podobno imamo program za obstoječe voznike tudi v šoli vožnje. Z našimi avto-moto društvi in partnerji pa smo ravno zagnali tudi program z imenom Izkušnje na preizkušnji – ostanite mobilni, kjer je ideja, da zberemo skupaj starejše voznike ali voznice. Naši inštruktorji varne vožnje jih nato najprej s kombijem odpeljejo naokoli po njihovem lokalnem okolju skozi pereče prometne točke ter jih skupaj z udeleženci predebatirajo. Nato jih prevozijo še s svojim avtom. To krasno teče. Naš cilj je, da starejšim čim bolj podaljšamo mobilnost, pa naj bo to z lastnim vozilom ali pa prek nekih drugih storitev.
"Očitno je res postalo nacionalni šport, da se ne sprejme svoje odgovornosti."
Jure Kostanjšek, generalni sekretar AMZS
Bo morali nekakšne osvežitvene tečaje uvesti tudi za vse voznike?
Dejstvo je, da se vsakih pet do deset let v prometu, pravilih in vozilih zgodijo ogromne spremembe. Ne vidim rešitve v nekih obveznih tečajih, saj bi to gotovo sprožilo upor, češ, "jaz sem izkušen voznik, obvladam vožnjo." Vendar pa moja 18-letna hči, ki je pred nedavnim naredila vozniški izpit, čez 50 let gotovo ne bo vozila avta, kot ga poznamo danes. Dovolj bi bilo, da bi se ljudje pustili izobraziti. Tako pa imamo danes primere, ko sedejo v moderen avto z asistenčnimi sistemi, ki jih ne znajo uporabljati. Potem jih pa tisto "piskanje in utripanje", ki bi moralo biti v pomoč, tako nervira, da raje kar vse skupaj ugasnejo, samo da imajo mir.
Ima vaš avto že moderne asistenčne sisteme?
Ima, tako sem se odločil ob nakupu. In jih tudi uporabljam. Najbolj se igram z radarskim tempomatom. A sistemi niso stoodstotni, voznik sem še vedno jaz. Predvsem mislim, da bi morali prodajalci strankam bolje razložiti, kako sistemi delujejo in jim to tudi praktično pokazati v varnem okolju.
So se stvari pri tehničnih pregledih vozil po aferah izpred let postavile na pravo mesto?
Ljudje na tehnični pregled še vedno gledajo le kot strošek na račun države oziroma pooblaščenih organizacij, ki imamo javno pooblastilo, da te storitve opravljamo, češ, še to moram plačati. Ne zavedajo se, da je tehnični pregled pomemben dejavnik njihove prometne varnosti. Tehnično brezhibno vozilo je ena od osnov varne vožnje.
Pomembna panoga znotraj AMZS je tudi avto moto šport. V Sloveniji že 30 let govorimo o dirkališču in ga še nimamo ...
Se strinjam. Dirkališče je potrebno z več vidikov. Težavo predstavlja finančna investicija in
stroški vzdrževanja. Zadeva mora živeti vse leto.
Ampak v tujini živi.
Seveda. Tam potekajo testiranja, zraven je hotel. Za AMZS dirkališče ni v prvem planu, imamo pa načrte še za kakšen poligon varne vožnje. Nekaj se dogaja na tem področju.
V Ljubljani?
Blizu.
Vaš največji ambasador je športnik Tim Gajser.
Imamo tudi Mateja Žagarja, Jana Pancarja, Klemna Gerčarja, Marka Jermana ter številne druge perspektivne športnice in športnike.
"Štartne rampe, zlasti na motokros dirkah, so polne mladih nadobudnežev."
Kakšen vpliv ima AMZS na razvoj športnikov?
Naloga AMZS kot nacionalne športne zveze za motošport in karting je, da mladim upom in drugim našim športnikom, skupaj z našimi društvi, športnimi delavci in državo zagotavljamo optimalne pogoje za delo in razvoj. Tu je seveda na prvem mestu ustrezna infrastruktura. Za določene panoge, kot so motokros, speedway, trial, … imamo dobre pogoje. Tudi za karting, odkar smo lani v Slovenji vasi odprli nov sodoben in varnostno ustrezen kartodrom, so se razmere bistveno izboljšale in v okolici Ptuja se, ravno zaradi dostopne infrastrukture, znova veča interes za to panogo. Velik problem pa je na primer cestnohitrostni motociklizem, za katerega v Sloveniji nimamo primernega objekta. In tu smo znova pri že omenjenem dirkališču. Sicer pa je v zadnjih letih interes mladih za motošport izjemen. Šole za posamezne panoge so dobro zasedene. Štartne rampe, zlasti na motokros dirkah, so polne mladih nadobudnežev. Veliko zanimanja je vlada za motošportni dan v centru varne vožnje na Vranskem Vranskem, ki ima praktično takoj ob objavi terminov zasedena vsa mesta. Med letošnjimi poletnimi počitnicami smo morali zaradi velikega interesa razpisati še dodaten termin. Bil sem tudi na zadnji letošnji dirki državnega prvenstva v motokrosu. Bilo je neverjetno, koliko mladih je bilo tam z majicami Tima Gajserja, kar pomeni, da se mladi navdušujejo nad temi športi.
Kakšna je možnost, da bi imeli nekoč dirkača v moto GP ali formuli 1?
To lahko le ugibam. Avto-motošport je v primerjavi z marsikaterim drugim športom specifičen, saj terja velike finančne vložke. A uspehi naših športnikov, pa ne le v naših panogah, temveč vseh slovenskih športnikov in športnic, so dokaz, da je včasih tudi na prvi pogled nemogoče – mogoče. Upam, da bomo v AMZS uspeli soustvarjati okolje, ki bo pomagalo pri vzgoji in rasti še kakšnega šampiona. Zato Sicer pa vidimo v tem hipu priložnost, da bi v Sloveniji organizirali dirko svetovnega prvenstva v motokrosu.
Ste ljubitelj avtomobilov, sami imate starodobnega jaguarja e-type ...
Jaz sem bolj poseben. Sem bolj ljubitelj znamke kot avtomobilov.
Na Vranskem se je pred kratkim zbralo rekordno število fičkov. Starodobniki so pri nas več kot očitno še vedno priljubljeni?
Osebno zelo spoštujem tehnično kulturo, inženirsko znanje mnogih let. Te avtomobile je moral nekdo zasnovati, oblikovati in proizvesti. Čeprav mislimo, da imamo danes vse na telefonu, ni tako. To moramo ohranjati. Tudi pri mladih se najdejo izjeme, ki jih ta del tehnične kulture zelo zanima, zato bo gotovo živelo še naprej.
dezurni@zurnal24.si
1.2 mio VELIK PROBLEM.
AMZS sploh ni resen klub! Voznikom pomagajo samo od jutra do večera, ponoči imajo zaprto. Ponoči za njih delajo pogodbeniki, mnogi totalno neresni.