Šolanje kadrov je zelo pomembno za vsako podjetje in to velja tudi za Renault Nissan Slovenija, ki svojo izobraževalno dejavnost z letošnjim letom opravlja v novem tehničnem centru v Mirni Peči na Dolenjskem.
Izobraževalni center Renault Nissan Adriatic, kot se uradno imenuje ustanova, je doslej svoje delo opravljal v prostorih tovarne avtomobilov Revoz v Novem mestu, po novem pa ga najdemo v novi gospodarski coni v Mirni Peči, kjer je svoje mesto našlo tudi nekaj drugih podjetij iz avtomobilske dejavnosti.
Kot pravi vodja izobraževalnega centra Gašper Ceglar, je novi center najsodobnejši objekt takšne vrste v Evropi, če ne celo v svetu. Za njih je tudi zares velika pridobitev, saj prostori, ki so jih pred tem najemali pri novomeškem Revozu, niso najbolj ustrezali potrebam njihove dejavnosti, prav tako pa so bili tudi premajhni. Produktna šolanja so morali zato denimo opravljati v hotelih z ustreznimi zmogljivostmi in v podobnih stavbah. In to jim je precej oteževalo dejavnost, saj pri njih šolajo strokovnjake z avtomobile znamk Renault, Nissan in Dacia za vso regijo nekdanje Jugoslavije in Albanijo.
Priprave na projekt so potekale od začetka leta 2017, sama gradnja pa se je začela septembra lani. V novo stavbo so tehnični center z rahlo zamudo zaradi epidemije korona virusa preselili konec maja.
Novi objekt, v katerem je dovolj prostora za vso dejavnost izobraževalnega centra, se razteza na površini 2.700 kvadratnih metrov, zraven pa je še 300 kvadratnih metrov zunanjih pokritih površin. Glavna stavba je razdeljena na dva dela, kar na zunanjosti označujeta tudi dva barvna odtenka. V temnejšem delu stavbe so namreč delavnice za tehnična šolanja mehanikov in drugih tehnikov, svetleje obarvani del pa je namenjen komercialnim in produktnim šolanjem ter raznim seminarjem.
Šest opremljenih učilnic
V svetlejšem delu so zato uredili 300 kvadratnih metrov veliko dvorano, ki jo lahko s premičnimi stenami razdelijo na šest učilnic. Pomembno je, da ima vsaka učilnica lastni vhod, lastni video projektor in lastno ozvočenje, vse so tudi zvočno izolirane, da vanje ne prodrejo zvoki iz drugih učilnic. Med njimi so možne tudi različne kombinacije. Za produktna šolanja je pomembno tudi, da lahko v vsako dvorano zapeljejo tudi avtomobil.
V skrajni sili lahko v centru gostijo celo 150 ljudi, a trenutno se je za bolj pomembno izkazala možnost ločevanja prostora na manjše enote. Prej so namreč lahko vsi udeleženci šolanj hkrati bili v enem prostoru, zaradi ohranjanja socialne distance pa jih morajo danes razdeliti v več skupin.
V tem delu centra so sicer še pisarne in virtualna učilnica, v kateri snemajo »webinarje«. Te so začeli snemati predvsem zaradi koronske krize, saj ljudje niso mogli priti na šolanja v center, vendar pa so prišli do sklepa, da bo tudi po koncu krize del šolanj s pomočjo »webinarjev« še naprej potekal na daljavo. Mreži so sicer premierno predvajali uvod v delovanje hibridov.
V okviru tehničnega centra deluje tudi klicni center, s katerim direktno komunicirajo s kupci avtomobilov znamk Renault, Nissan in Dacia. V njem so zaposleni slovensko, hrvaško in srbsko govoreči operaterji, s katerimi pokrijejo večino potreb. Do novembra 2018 so to dejavnost sicer opravljali zunanji partnerji, danes pa so operaterji zaposleni pri njih, hodijo na tehnična izobraževanja in so tudi v neposrednem stiku s tehničnimi inštruktorji. Operaterji v klicnem centru morajo namreč teoretično obvladati vso dejavnost mreže.
Ceglar pravi, da je tudi na produktnih šolanjih ena delavnica vedno tehnična. Vodi jo tehnični inštruktor, ki tudi delavcem, ki nimajo vedno neposrednega stika s tehniko, razloži, kako ta deluje. Prodajalci morajo biti namreč danes zelo podkovani, saj kupci v salone prihajajo pripravljeni in o določenem avtomobilu pogosto vedo celo več od prodajalca. Tehnični inštruktor se mora zato vedno postaviti v kožo nekoga, ki se na stvari ne spozna, in razlago speljati tako, da je razumljiva tudi za ljudi brez tehničnega znanja.
Najdražji del centra
A tehnični inštruktorji večinoma delajo z ljudmi, ki so v tehničnem znanju zelo podkovani. Temu so namenjene delavnice v temneje obarvanem delu stavbe, ki so razdeljene na tri večje sklope.
Pomemben in, kot pravi Ceglar, tudi najdražji del centra je kleparsko ličarska delavnica, ki so jo opremili z novo komoro za lakiranje karoserijskih delov in mešalnico za lake. To so centru dobavili pri podjetju Forum Colorum, slovenskemu zastopniku za barve Standox, ki jih Renault-Nissanova mreža v Sloveniji tudi največ uporablja.
Podjetje jim tudi svetuje pri delu, saj je nanašanje barv danes lahko zelo zapleten postopek, predvsem tedaj, ko gre za posebne barve, kakršna je oranžna na novem cliu ali meganu RS ali pa dobro znana troslojna rdeča barva, ki jo poznamo že iz clia četrte generacije. Za ilustracijo, kako težka je lahko danes določitev pravilnega barvnega odtenka, povejmo, da ima samo bela barva več kot 300 nians.
Preostali del je namenjen tehničnemu usposabljanju strokovnjakov s področja mehanike in elektronike oziroma elektrike. Inštruktorji imajo na voljo štiri učilnice, vsaki pa pripadajo tri delovna mesta. Od teh treh delovnih mest sta dve opremljeni z dvigalko, eno pa je namenjeno pripravi. Del delavnice je sicer bolj namenjen elektriki in elektroniki, drugi pa mehaničnim opravilom in diagnostiki, vendar pravila v tem primeru niso natančno določena, tako da lahko pride do različnih kombinacij, ki ustrezajo trenutnemu učnemu procesu.
Preprečevanje »plonkanja«
Nove delavnice precej olajšajo tudi fizično ločitev posameznih delovnih skupin. To je zelo pomembno, saj poskušajo inštruktorji vajence voditi skozi proces, v katerem sami odkrijejo napako na avtomobilu. In če lahko vajenci ene delovne skupine vidijo, kaj dela druga, lahko že zgolj po tem, okoli katere točke je zbranih največ glav, ugotovijo, kje bi morali iskati napako. To pa za učni proces ni dobro, saj se mehanik med svojim delom ne bo mogel zanašati na takšne namige.
Samoumevno je, da je tehnični center opremljen tudi z vsemi orodji, ki so danes potrebna za delovni proces v mehanični delavnici, prav tako pa tudi s sodobnimi napravami za diagnostiko in optiko in še marsikaj. Poleg tega pa imajo na podstavkih tudi motorje in menjalnike ter druge avtomobilske komponente, na katerih lahko vajencem v živo predstavijo njihovo zgradbo. Pri sodobnih motorjih se namreč pogosto zgodi, da kakšen narobe privit del povzroči njihovo uničenje.
Pomemben del tehničnih delavnic je tudi pokrit skladiščni del, v katerem je veliko avtomobilov in njihovih karoserij. Na karoserijah kleparje in ličarje učijo rezanja, varjenja, ličanja in drugih opravil v zvezi s popravilom karoserij, avtomobili pa seveda služijo mehanikom. Tehnični inštruktorji vsak avtomobil tudi razstavijo, da vidijo, kako je dejansko sestavljen in lahko na osnovi takšnega znanja bolj učinkovito izvedejo šolanje.
Veliko avtomobilov je sicer namenjenih zgolj za šolanja in jih niti ni mogoče registrirati, zato gredo po zaključku kariere v tehničnih delavnicah običajno v razrez, ali pa jih center podari šolskim ustanovam. Tehnični center namreč sodeluje tudi s srednjimi šolami in tehničnimi fakultetami v Sloveniji in na Hrvaškem, kjer so vedno veseli, če od njih dobijo novejše avtomobile, motorje in menjalnike. Starih ima namreč večina veliko, nove s sodobnimi tehničnimi rešitvami pa zelo težko dobijo.
Tako pride do vpoklica
Inštruktorji so z izobraževanji zasedeni praktično vse leto. Vsako šolanje namreč s seboj prinese veliko stvari, kot na primer pripravo in organizacijo vseh delavnic, vključno z vsemi potrebnimi orodji in materiali. Vsi inštruktorji svoja znanja pridobivajo preko dostopnih materialov, pred vsakim šolanjem za novi proizvod pa gredo tudi na nekaj dnevno šolanje v Tehnocenter v Pariz, kjer jim skozi delavnice in teorijo predstavijo vsak proizvod. Inštruktorji poleg vsega tega nastopajo tudi v vlogi izvedencev za svoja področja in po potrebi odidejo tudi na teren, kjer v primeru prometnih in drugih z avtomobili povezanih nesreč denimo pri iskanju vzrokov pomagajo policiji ali zavarovalnicam.
Tehnični center izvaja tudi dejavnost »Tech Line«, to je pomoč mehanikom, ki so med popravili avtomobilov znamk Renault, Nissan in Dacia naleteli na nerešljive težave. Njihovi strokovnjaki najprej poskusijo mehaniku pomagati na daljavo, če pa to ne uspe, imajo v okviru mreže tudi po dva strokovnjaka v Sloveniji in na Hrvaškem ter enega v Srbiji, ki mehanika obiščejo s svojo diagnostično napravo ter mu na licu mesta pomagajo rešiti težavo.
In če tudi v tem primeru niso uspešni, jim je v Romuniji in Parizu na voljo še središče »Tech Line« višjega nivoja, ki zbira primere z vsega sveta. Ko pa nič več ne pomaga, pridejo z nasveti na vrsto inženirji iz razvojnih oddelkov, ki v skrajnem primeru lahko na avtomobilu tudi kaj spremenijo. Njihove ugotovitve so pogosto tudi povod za vpoklice ali spremembe ob prenovi modela.