V četrtek bo v sodnem sporu, tega sta proti krovnima nogometnima zvezama Uefi in Fifi sprožili podjetji, ki stojita za takoimenovano superligo, svoje stališče predstavil generalni pravobranilec sodišča Evropske unije. Gre za pomemben korak, saj sodišče EU pri svojih odločitvah pogosto sledi mnenju generalnega pravobranilca.
Primer pred sodiščem EU bo po pričakovanjih poznavalcev oblikoval prihodnost evropskega nogometa. Nekateri ga celo primerjajo s primerom Bosman iz leta 1995, ki je z odpiranjem trga za prestope močno oblikoval nogometno krajino v zadnjih 25 letih, je danes zapisala francoska tiskovna agencija AFP.
Projekt superlige je športno javnost pretresel aprila 2021 in hitro doživel polom. Močno se je načrtom uprla Evropska nogometna zveza (Uefa) s slovenskim predsednikom Aleksandrom Čeferinom na čelu. Ta trenutno vodi najpomembnejši in najmočnejši projekt klubskega nogometa na stari celini, ligo prvakov.
Od 12 klubov, ki so ustanovili superligo, jih je devet v nekaj dneh odstopilo od projekta, ostali so le Real Madrid, Barcelona in Juventus, ki zagovarjajo to tekmovanje kot rešitev za evropski nogomet. A na drugi strani jim nogometni deležniki pod okriljem Uefe, Združenja evropskih klubov (Eca) in navijaških organizacij odgovarjajo, da želijo le povečati svoje prihodke, za nogomet širše pa jim ni mar.
V sporu med velikimi igralci na evropskem nogometnem trgu je zdaj na vrsti mnenje generalnega pravobranilca sodišča EU Atanasiosa Rantosa, ki bi lahko nakazal smer končne odločitve. To naj bi sodišče EU izdalo v začetku prihodnjega leta.
V sporu snovalci superlige obtožujejo krovni zvezi, Uefo in Mednarodno nogometno zvezo (Fifa), zlorabe monopolnega položaja, kar naj bi jim preprečilo uresničitev njihovega projekta. Na drugi strani pa Uefa vztraja, da zagovarja model odprtih tekmovanj, zasnovanih na športnih dosežkih in solidarnosti za vse nogometne deležnike.
Vpletene strani v sporu so svoja stališča pred sodiščem podala na javnem zaslišanju v prvi polovici julija.
Zagovornik Uefe Donald Slater je model superlige takrat označil za klasičen primer kartela, v katerega bi se združili najbogatejši klubi. Zagovarjal je tudi pravico Uefe, da deluje kot regulator in tudi kot komercialni izvajalec tekmovanj. Pri tem je navajal poročilo evropske komisije, ki je dvojno vlogo označilo za ključno pri zagotavljanju širšega družbenega pomena športa.
Zagovornik superlige pred sodiščem EU Jean-Louis Dupont, ki je bil pred 25 leti zagovornik Jean-Marca Bosmana, je na zasedanju julija primer označil za pomembnejšega od Bosmanovega, saj naj bi zdaj šlo za osnovno vprašanje uresničevanja proste gospodarske pobude. Obenem je zavrnil Uefino tezo o brezpravju, ki bi nastalo brez regulatorske vloge Uefe.
Uefa je v sporu prejela močno podporo evropske komisije in tudi večine članic EU. V tem duhu so ministri EU za šport lani novembra, v času slovenskega predsedovanja EU, sprejeli resolucijo o evropskem modelu športa. S to so se države združile v boju proti pretirani komercializaciji in izkoriščanju športa v nepravične namene ter se postavile v podporo hierarhični strukturi športa s krovnimi zvezami na vrhu.
V zadnjem obdobju so kot nov poskus obuditve projekta snovalci superlige spremenili strategijo in na čelo projekta postavili nekdanjega prvega človeka nemškega RTL Bernda Reicharta, ki naj bi nagovarjal različne deležnike ter jih prepričeval o koristih superlige.
Pred četrtkovim mnenjem generalnega pravobranilca sodišča EU pa so se v zadnjem tednu oglasili tudi trije evropski akademiki, ki so v članku za priznano univerzo London School of Economics zapisali, da bi ustanovitev superlige zmanjšala konkurenčnost v nogometu na posameznih evropskih trgih. Tsjalle van der Burg, Hanno Beck in Aloys Prinz so v članku opozorili tudi na posledičen dvig cen vstopnic za nogometne tekme.
Nogomet združuje ljudi.
Nogomet danes – navijajte za svojo najljubšo ekipo.
