Marko Ilešič, sodnik na sodišču Evropske unije v Luksemburgu, je dejal, da bi lahko sodba o nogometni superligi, ki je v postopku odločanja prav na sodišču EU, prelomno vplivala na športno pravo v EU. Ni izključil možnosti, da bi lahko imela podobne posledice kot sodba v primeru Bosman, ki je temeljito spremenila nogometno tržišče.
Sodišče EU je leta 1995 v primeru sedaj 56-letnega belgijskega nogometaša Jean-Marca Bosmana odločilo, da lahko Bosman in drugi nogometaši v EU prosto prehajajo iz kluba v klub v EU, ko se jim iztečejo pogodbe.
V primeru superlige je španski sodnik Manuel Ruiz de Lara 21. septembra dal Evropski nogometni zvezi (Uefa) pet dni časa, da umakne grožnje o sankcijah, ki jih je napovedala proti snovalcem nogometne superlige.
Dvanajst klubov je 18. aprila letos ustanovilo superligo. Uefa in Mednarodna nogometna zveza (Fifa) so napovedali sankcije, klubom pa dali ultimat, da se odločijo za tekmovanja pod njunim okriljem ali le v superligi. Odločno so bili proti superligi številne nacionalne nogometne zveze, klubi, navijači in igralci ter tudi najvišji politiki v Evropi. Klubi z izjemo madridskega Reala, Barcelone in torinskega Juventusa so kmalu nato odstopili od namere po ustanovitvi in igranju v novem tekmovanju.
Maja se je sodnik Ruiz obrnil na sodišče EU. To naj bi razpravljalo o monopolnem položaju Uefe in Fife pri organizaciji in vodenju klubskih tekmovanj, kar je po mnenju sodnika Ruiza v nasprotju z evropsko zakonodajo.
"Primer superliga obravnava naše sodišče EU v Luksemburgu, obeta pa se precejšnja prelomnica v razumevanju omejitev športnega prava v EU. Kot sodnik sodišča, ki bo o tem odločalo, se ne morem natančno opredeljevati, kakšne so možnosti in kaj se bo zgodilo. Podrobnosti primera tudi ne poznam, lahko pa rečem, da bi razsodba lahko pomenila novega 'Bosmana'," je za STA pojasnil Ilešič.
Sedaj se odloča, če poenostavimo, o ekskluzivni pravici panožnih zvez, da edine vodijo tekmovanja, v primeru Uefe in Fife nogometna. "To, da športne zveze same zase odločajo, da so lahko edine pristojne za posamezno športno panogo, ne zdrži, treba je gledati kompleksnost trga. Pri tem je treba upoštevati konkurenčno pravo v EU in na tem tem temelju potem odločati," je menil Ilešič, nekdanji predsednik Nogometne zveze Jugoslavije, podpredsednik Nogometne zveze Slovenije in tudi vodja olimpijskih reprezentanc v Atlanti leta 1996, Sydneyju 2000 in Atenah 2004.
#ECJHighlights
— EU Court of Justice (@EUCourtPress) September 24, 2021
29/09 (J): Use of data in #Slovak journalist murder case #Europol #jankuciak (T-528/20)
29/09 (J): Front Polisario challenge of #EU #Morocco association agreement (T-279/19)
30/09 (O): #Spanish law on #unemployment benefits for domestic workers (C-389/20) pic.twitter.com/NKweq6DbIg
Ilešič ni zavrnil niti možnosti, da bi se našle nekatere dobre rešitve tudi v "ameriškem modelu športa", v zaprtih ligah, ki sicer ne omogočajo napredovanja ali izpadanja med ligami različne kakovosti, ki pa skupaj tvorijo enoten tekmovalni sistem, kot je to v Evropi in tudi v večini drugih držav.
"Splošen odpor do ameriškega modela športa, kot so tako imenovane zaprte lige, je odgovor na nekatere poskuse, kot je superliga. Sam ne poznam natančno tekmovalnega sistema v ZDA od začetka vzgoje športnika do njihovega vrhunca. Menim pa, da ni mogoče čisto izključiti možnosti, da so vsaj nekateri elementi združljivi," je še navedel Ilešič.
Kot sodnik sodišča EU je bil povabljen na srečanje državnih sekretarjev za šport EU na Bledu, ki so razpravljali tudi o evropskem modelu športa in ga je velika večina tudi podprla.
"Ideja o evropskem modelu je zanimiva in pomeni, da se med državami članicami EU in drugimi subjekti športa išče soglasje o glavnih smereh športa v EU in mogoče celo na vsej celini. Gre za formalni dokument, ki naj bi ga sprejele članice EU. Pri pripravi sodelujejo poleg držav tudi mednarodne športne organizacije in predstavniki športnikov, torej vsi tisti, ki lahko prispevajo k boljšim rešitvam, kar je prav," je pojasnil Ilešič.
