Glavni zagovorniki tako imenovane nogometne superlige še niso obupali. Predsednik Real Madrida Florentino Perez je minulo nedeljo branil projekt, sledila pa sta mu njegov kolega iz Juventusa Andrea Agnelli in šef Barcelone Joan Laporta. Odločitev sodišča leta 2023 bo ključna pri odločanju glede prihodnosti projekta, poroča AFP.
"Med desetimi najbogatejšimi subjekti na svetu ni nogometnih klubov, v stari Evropi zagotovo delamo nekaj zelo narobe," je pojasnil Perez, ki je aprila 2021 vodil skupino 12 velikih evropskih klubov v projekt superlige, ki pa je po pritisku navijačev in oblasti ter Evropske nogometne zveze (Uefa) neslavno propadel nekaj dni po objavi. Edini klubi, ki so poskušali ohraniti superligo, ki bi bila neposredna konkurenca Uefini ligi prvakov, so Real Madrid, Barcelona in Juventus.
Perez je evropski nogomet primerjal s tenisom. "Kakšen smisel ima prikrajšati navijače za velike dvoboje? Nadal in Federer sta se srečala 40-krat. Nadal in Đoković 59-krat, je to dolgočasno? Liverpool in Real Madrid sta se pomerila devetkrat v 67 letih," je povedal na zboru članov Madrida.
Projekt superliga je ponovno zadihal julija, ko je podjetje European Super League Company na sodišču v Madridu vložilo tožbo proti Uefi ter Mednarodni nogometni zvezi (Fifa) zaradi domnevne zlorabe položaja, primer pa je španski sodnik predal Evropski skupnosti (ECJ) v Luksemburgu. Predsednik Uefe, Slovenec Aleksander Čeferin, je na nedavni novinarski konferenci v Rimu takoj odgovoril Perezu. "Še enkrat je pokazal, da je njegova ideja zapreti nogomet, brez tekem proti manjšim ekipam," je dejal Čeferin.
Agnelli je v četrtek v pismu delničarjem Juventusa ponovno potrdil svojo "zavezanost projektu superlige" in predlagal "vzpostavitev neposredne povezave s sponzorji, ki si upajo prevzeti poslovna tveganja, ter nadzor nad gospodarskimi viri." Isti dan je Barcelona predstavila svoje račune in Eduard Romeu, njihov finančni podpredsednik, je dejal, "da bi bilo ponovno razmišljanje o superligi pozitivno."
Temu je sledil intervju Laporte s Sonoro, o katerem je poročala Marca. "Superliga bi bila lahko izboljšana liga prvakov, z boljšim formatom bi bila zagotovo najatraktivnejše tekmovanje na svetu," je prepričan predsednik Barcelone. Vendar je Laporta dejal, da sam raje ne bi imel zaprtega formata tekmovanja. "Imeti moramo odprto superligo, kjer vlada meritokracija," je dejal.
"Mislim, da bi bili veliki klubi, ki bi ves čas igrali med seboj, preutrujeni in nasičeni," je dodal Laporta: "Zdravo in lepo je, da lahko manjša ekipa premaga večjo. Pride do eura, ki ga je osvojila Grčija, in to je lepo. In ko je Leicester zmagal v Angliji, je bilo tudi nekaj posebnega."
Oglasili so se tudi nasprotniki superlige. V petek sta Uefa in Evropska komisija napovedali obnovitev sporazuma o sodelovanju, katerega cilj je "uporaba evropskega nogometa kot sile za pozitivne spremembe" do leta 2025. Da bi se zoperstavila superligi, je Uefa že maja napovedala obsežno prenovo lige prvakov, ki naj bi že leta 2024 namesto 24 vključevala kar 36 ekip ter s posebnim mini-prvenstvom z osmimi tekmami namesto tradicionalnega skupinskega dela. Televizijske pravice bodo prodali predvidoma za 15 milijard evrov za tri leta (2024 - 2027).
"Nogomet se mora razvijati, a na način, ki spoštuje vse klube - male, srednje in velike," je dejal Naser Al-Helaifi, predsednik PSG, enega od "velikih" klubov, ki niso sodelovali pri ustanovni ideji o superligi. Al-Helaifi je obenem tudi predsednik Evropskega združenja klubov (ECA) in podpredsednik Uefe.
Na sodišču se sodni postopek nadaljuje, še poroča francoska tiskovna agencija AFP, odločitev pa bo bržkone ključna za končno rešitev spora. Končna odločitev se pričakuje v začetku leta 2023.
