Slovenija je v sodnem postopku na Sodišču EU o superligi podprla Mednarodno (Fifa) in Evropsko nogometno zvezo (Uefa). Po mnenju Slovenije pravila o predhodnem dovoljenju, sankcijah in športnih pravicah v njunih statutih niso v nasprotju s pravili konkurenčnega prava EU, so za STA povedali viri pri EU.
Na Sodišču EU v Luxembourgu se je v ponedeljek začela obravnava zahteve španskega sodišča za razlago prava EU v primeru tožbe podjetja European Super League Company proti Fifi in Uefi. Očita jima, da sta ravnali kartelno, ker sta lani nasprotovali ustanovitvi evropske superlige. Obravnava je prvi korak, sodbo pa pričakujejo v nekaj mesecih.
Zdaj lahko tudi države članice EU predstavijo svoja stališča v tem primeru, kar je Slovenija storila v torek. Po njenem mnenju pravila o predhodnem dovoljenju, sankcijah in športnih pravicah v statutih Fife in Uefe niso v nasprotju s pravili konkurenčnega prava unije in temeljnimi svoboščinami, so slovensko stališče povzeli viri pri EU.
Poudarek na enakih možnostih in finančni solidarnosti
Glede statutov obeh krovnih organizacij je Slovenija izpostavila načelo odprtosti, ki omogoča, da lahko vsak klub sodeluje v evropskih mednarodnih tekmovanjih in s tem zagotavlja ravnovesje med klubi in enake možnosti za vse klube, ne glede na njihov finančni položaj. Tako se je v ligo prvakov že dvakrat uvrstil tudi nogometni klub Maribor, kar v superligi ne bi bilo mogoče, je na Sodišču EU ponazorila Slovenija.
Drugo načelo pa je načelo finančne solidarnosti, ki omogoča, da se dobiček, ki ga Uefa in Fifa ustvarjata z organizacijo elitnih tekmovanj, razporedi med vse deležnike na vseh stopnjah piramide. S tem spodbuja razvoj in izobraževanje za igralce, trenerje in sodnike ter vlaganje v opremo in infrastrukturo.
Nogometna zveza Slovenije (NZS) od Fife in Uefe vsako leto prejme okoli 30 odstotkov vseh finančnih prihodkov, je Slovenija še poudarila po neuradnih informacijah.
Uefa in Fifa tako pomembno prispevata k razvoju profesionalnega in amaterskega nogometa v Sloveniji. Nasprotno pa ima Slovenija slabše izkušnje v športih, kjer so uveljavljene zaprte ali polzaprte lige. Pri tem je Slovenija izpostavila košarko in odbojko.
Zato podpira evropski model športa, piramidno organizacijo športa in združeno vlogo krovne športne organizacije, kot je Uefa, je po neuradnih informacijah STA Slovenija še poudarila v svojem stališču.
Slovenija se tako pridružuje mnenju večine, ki zagovarjajo evropski model športa, zlasti njegove ključne značilnosti. To so svobodno združevanje, piramidna struktura, posebna narava športa, odprtost tekmovanj, solidarnost ter varovanje temeljnih in človekovih pravic.
Evropski model športa in temeljne svoboščine je tako treba upoštevati pri uporabi konkurenčnega prava. Po mnenju Slovenije je v javnem interesu unije, da se evropski model športa, o pomenu katerega so se članice EU poenotile v času slovenskega predsedovanja Svetu EU v drugi polovici leta 2021, zaščiti pred drugimi, zaprtimi oblikami tekmovanj, katerih glavni cilj je povečati finančne prihodke peščice na račun skupnih evropskih športnih vrednot in s tem dostopnosti do športa za vse.
Dvanajst velikih nogometnih klubov je lani z ustanovitvijo evropske superlige kot konkurenčnega tekmovanja ligi prvakov povzročilo veliko razburjenje. Po protestu navijačev, grožnji Uefe z izključitvijo, obsodbi nacionalnih nogometnih zvez in politike, je projekt vsaj v prvem poskusu propadel. A vse kaže, da se del pobudnikov še ni predal in o preživetju projekta bo zdaj odločalo sodišče.
