V eni izmed kavarn ob Ljubljanici nas je mlada natakarica ogovorila v angleškem jeziku. Ker smo mislili, da nas je zamenjala s tujci, smo ji odgovorili v slovenščini, a je natakarica pogovor nadaljevala v angleškem jeziku. Kmalu nam je postalo jasno, da ne zna slovensko.
Kavo smo torej naročili v angleščini, a se ob tem vprašali, kakšen vtis s tem dajemo kot gostitelji. Iz lastnih izkušenj s potovanj v tujini lahko povemo, da nam mnenja domačinov o lokalni kulinariki in okoliških znamenitostih pomenijo veliko in prispevajo k avtentičnosti izkušnje.
Trenutno je v gostinstvu in turizmu povprečno odprtih okoli 680 prostih delovnih mest na mesec. To na letni ravni predstavlja več kot 8.000 prostih mest.
"Gostinstvo je ena tistih panog, ki še vedno ostaja občutljiva na sezonska nihanja in spremembe v povpraševanju. Potrebe po delovni sili zato pogosto niso povsem predvidljive. V gostinskem sektorju se potrebe po kadrih običajno stopnjujejo v povezavi s sezonskimi vrhunci, kot so poletna sezona, prazniki in večji dogodki. Zaradi tega je pomembno, da imajo delodajalci dostop do fleksibilnih in trajnostnih kadrovskih rešitev, ki jim omogočajo hitrejše prilagajanje trgu dela," je prepričana direktorica kadrovske agencije Prohuman Slavica Jereb.
Po njihovih izkušnjah so se tujci, ki delajo v gostinstvu in turizmu, v Sloveniji do sedaj izkazali kot prilagodljivi in zanesljivi sodelavci, še posebej v sektorjih, kjer ni zahtevano znanje slovenskega jezika in kjer jim delodajalci nudijo ustrezno podporo pri namestitvi ter prilagoditvi na novo okolje. "Ključnega pomena pri uspešni integraciji je ustrezno uvajanje na delovnem mestu, ki tujim delavcem pomaga razumeti delovne procese in pričakovanja delodajalcev. Po uvajalnem obdobju se običajno dobro vključijo v delovne procese in postanejo dragocen del ekip," je prepričana sogovornica.
Največ tujih delavcev v gostinstvu še vedno prihaja z Balkana. Prednost je, da ti pogosto že imajo izkušnje z delom v gostinstvu, kar olajša njihovo prilagoditev specifičnim zahtevam slovenskega trga dela. "V zadnjih letih opažamo tudi porast delovne sile iz bolj oddaljenih azijskih držav, kot so Nepal, Filipini in Indonezija. Azijski delavci so pogosto cenjeni zaradi svoje marljivosti, pripravljenosti na učenje in sposobnosti hitrega prilagajanja novim delovnim razmeram," izkušnje z nami deli Jereb.
Področje zaposlovanja tujcev še vedno počasno
Največje ovire pri zaposlovanju tujcev v Sloveniji so še vedno povezane s togo delovno zakonodajo in dolgotrajnimi postopki pridobivanja potrebne dokumentacije, zlasti v primeru zaposlovanja tujcev iz tretjih držav. Kljub določenim spremembam na tem področju pridobitev delovnega dovoljenja in vizuma zanje lahko traja tudi več kot šest mesecev. To lahko za delodajalce predstavlja resno oviro, zlasti v sektorjih z izrazitimi sezonskimi potrebami, kot je gostinstvo.
"Marca lani smo oddali vlogo, šele zdaj smo dobili vse ustrezne papirje"
"Poleg dolgotrajnih postopkov je izziv tudi obvezno znanje slovenskega jezika za določena delovna mesta, kot so natakarji in medicinske sestre, čeprav bi v nekaterih primerih zadostovalo osnovno znanje ali uporaba angleščine. Pogosto prihaja do razkoraka med potrebami delodajalcev, ki bi raje videli hitrejše postopke in večjo prilagodljivost glede jezikovnih zahtev, ter med zakonodajo, ki ostaja bolj stroga in formalna," največje izzive na tem področju našteje strokovnjakinja.
S 25. julijem 2024 je začela veljati Zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah. Odslej lahko vse upravne enote med drugim izdajajo dovoljenja za prebivanje in delo tujcev, ne glede na krajevno pristojnost.
Na tem mestu izpostavi pozitivno prakso iz tujine, ki bi se jo dalo prenesti v Slovenijo. Po njenih besedah v tujini, na primer na Madžarskem in v Srbiji, delodajalci nimajo omejitev pri zaposlovanju tujih delavcev preko agencij. To jim omogoča, da celoten postopek zaposlovanja, vključno z obsežno administracijo, prenesejo na agencije. S tem se postopki pridobivanja tuje delovne sile bistveno skrajšajo, saj agencije uporabljajo že preizkušene in utečene postopke, kar zagotavlja hitrejšo, bolj strokovno in učinkovito zaposlitev tujcev.
"Menim, da bi bila tudi v Sloveniji taka praksa koristna, saj bi razbremenila delodajalce in pospešila zaposlovanje. Poleg tega bi bile dobrodošle tudi določene izjeme pri zahtevi po obveznem znanju slovenskega jezika za delovna mesta, kjer je možno delo opravljati v angleščini ali z uporabo sodobnih komunikacijskih orodij. To bi olajšalo integracijo tujcev in omogočilo bolj fleksibilno kadrovanje," sklene Jereb.
dezurni@styria-media.si
Se zahvalimo kot družina in gremo v lokal, kjer še znajo slovensko!
Kako integrirati tujce, če niti slovenski državljani ne govorijo slovensko?
Prjatu je na Pelješcu. V kampu sta dve čistilki iz Nepala, izredno pridni, wc se sveti. Pol leta sta dol, pol v Istri, delata v hotelu. Kamp plačuje agenciji, ki ju je pripeljala in agencija plačuje delavce.