Zaradi vse pogostejšega dela na daljavo in napredka digitalnih tehnologij, se na mnogih delovnih mestih briše meja med službenim in zasebnim časom. Čeprav delo od doma prinaša številne prednosti, hkrati pomeni tudi nenehno dostopnost delodajalcem, kar zmanjšuje čas, ki bi ga sicer namenili nujnemu oddihu.
Brez odmora in odklopa pa tvegamо svoje zdravje, zato je v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih, objavljenem novembra lani v uradnem listu, uzakonjena pravica delavcev do odklopa.
V ZDR-1D je bila v zvezi s pravico do odklopa vključena prehodna določba, ki določa, da mora delodajalec do jutri (16. novembra 2024), sprejeti ustrezne ukrepe v skladu z novim 142.a členom. Kot pojasnjujejo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pravica do odklopa zagotavlja, da delavec med koriščenjem pravice do počitka ali drugih upravičenih odsotnosti z dela, kot jih določata zakon in kolektivna pogodba ali splošni akt, ni dosegljiv za delodajalca. Hkrati je to tudi obveznost delodajalca, da s konkretnimi ukrepi omogoči uresničevanje te pravice.
Na delu bodo tudi inšpektorji
Pred odločilnim datumom smo številne slovenske delodajalce vprašali, kakšne sklepe so sprejeli, da bodo zagotovili pravico do odklopa. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, je že v oktobru napovedal, da bodo na delu tudi inšpektorji. Pojasnil je, da bo Inšpektorat za delo v prvih mesecih izvajanja pravice do odklopa deloval predvsem napotilno. Preverjali bodo, ali so podjetja z ustreznimi ukrepi zagotovila to pravico, in tam, kjer ukrepi še niso sprejeti, svetovali, kako to urediti.
Pravica do odklopa izhaja iz že uveljavljenih institutov delovnega prava, in sicer efektivnega delovnega časa in časa upravičenih odsotnosti z dela. "Efektivni delovni čas je na podlagi zakona vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. V času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti delavec ni na razpolago delodajalcu in ne izpolnjuje svojih obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, zato s pravico do odklopa ni vzpostavljen nov pravni položaj glede izrabe delovnega časa," pojasnjujejo na ministrstvu.
Glede pogostega vprašanja, ali uzakonitev pravice do odklopa že a priori pomeni, da delavci zunaj delovnega časa ne bodo več zavezani odgovarjati na klice in elektronsko pošto delodajalca, pojasnjujejo, da delavci v smislu biti na razpolago delodajalcu že do sedaj v smislu delovnih obveznosti niso bili zavezani tega početi izven delovnega časa: "Ker pa je to pravilo in s tem pravica do počitka v praksi pogosto kršeno, s pravico do odklopa zavezujemo delodajalce, da morajo za ta namen sprejeti posebne ukrepe."
Ureditev pravice do odklopa tako ne posega v pravico delodajalca, da organizira delovni proces v skladu z določili delovnega časa, odmora in počitkov ter odsotnostmi, kot jih določa zakon, kolektivna pogodba ali splošni akt.
Kako so pripravljeni delodajalci?
"V Skupini GEN-I se zavedamo, da je mogoče dolgoročno pozitivne učinke in ambiciozne cilje dosegati le z odgovornim odnosom do zaposlenih. Prizadevamo si ustvariti delovno okolje, kjer se zaposleni lahko odklopijo od dela izven običajnih delovnih ur," so nam odgovorili v Skupini GEN-I. Dodajajo, da zaposlene spodbujajo k izrabi letnega dopusta ter delo organizirajo na način, da je omogočeno sledenje delovnim nalogam ter nadomeščanje odsotnih delavcev: "V luči pravice do odklopa bomo dosedanje dobre prakse še nekoliko nadgradili z dodatnimi smernicami in priporočili, ki zaposlenim omogočajo, da imajo po službi čas za počitek in zasebno življenje."
Pri Telekomu Slovenije pravijo, da dobremu počutju sodelavcev na delovnem mestu namenjajo zelo veliko pozornosti: "K pozitivnemu delovnemu okolju prispeva tudi to, da svoje delo organiziramo na način, da sestanki, e-korespondenca in pogovori s sodelavci, če ne gre za nujne zadeve, potekajo znotraj delovnega časa. Pri tem posebno pozornost namenjamo spoštovanju delovnega časa, ki je v posameznih enotah različen, saj storitve in nemoteno delovanje omrežja zagotavljamo 24 ur na dan in vse dni v letu."
V zvezi s tem so že pred časom sprejeli smernice, skozi katere sodelavce redno nagovarjajo, "saj verjamemo, da ta ukrep pozitivno vpliva na izboljšanje počutja zaposlenih ter doseganje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem."
Pri podjetju Elektro Primorska imajo pripravljen Aneks št. 8 k Podjetniški kolektivni pogodbi Elektra Primorska, d. d., ki bo tako kot nalaga Zakon o delovnih razmerjih, določal konkretne ukrepe, ki jih sprejme delodajalec zaradi zagotavljanje pravice do odklopa. "Ukrepi se nanašajo od ozaveščanja zaposlenih o pomenu pravice do odklopa in do ukrepov bolj tehnične narave. Predvidene so tudi okoliščine, kdaj lahko pride do omejitve pravice do odklopa in manjše nadomestilo v primeru prekinitve pravice do odklopa," pojasnjujejo.
Za nujne primere urejena dežurstva
Pri T-2 se držijo internega pravila, da sodelavcev ne kličejo ali jim pišejo izven delovnega časa in med dopustom: "O tem priča tudi nadgradnja internega imenika, ki odsotne sodelavce obarva z drugo barvo, saj tako vemo, da jih ni v službi in jih ne kontaktiramo med njihovimi prostimi dnevi."
Ker so ponudnik internetnih storitev in sodijo v kritično infrastrukturo, v kateri morajo storitve zagotavljati ves čas, imajo za nujne primere urejena dežurstva. Pojasnjujejo, da sodelavce spodbujajo, da si redno nastavljajo samodejne odgovore o odsotnosti v e-poštnem predalu, enako velja v internih komunikacijskih platformah: "V okviru promocije zdravja na delovnem mestu zaposlene s pisnimi prispevki ozaveščamo tudi o pomenu počitka za fizično in duševno zdravje, pred sezono dopustov pa napišemo še kakšen članek več o različnih možnostih aktivnega preživljanja prostega časa."
V praksi po 16. novembru ne pričakujejo velikih sprememb, "saj že sedaj delavcem omogočamo, da v celoti izkoristijo svojo pravico do počitka in jih ne motimo, ko so odsotni z dela. Bomo pa prilagodili interne akte, kot veleva zakonodaja." Dodajajo, da so že nekaj let prejemniki krovnega certifikata Družbeno odgovoren delodajalec, ki med drugim pokriva tudi področje usklajevanja zasebnega, družinskega in poklicnega življenja.
Ukrepi v okviru Družini prijaznega podjetja
V A1 Slovenija je zaposlenim že vrsto let na voljo več različnih ukrepov, s katerimi lahko vzdržujejo kvalitetno ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem: "Sprejete imamo ukrepe v okviru Družini prijaznega podjetja, poleg tega pa jim omogočamo fleksibilen delovni čas in hibriden način dela. V podjetju prav tako že dlje časa aktivno deluje skupina zaposlenih, ki upravlja področje dobrega počutja zaposlenih."
Znotraj omenjenega programa ponujajo vrsto ukrepov, predvsem pa izobraževanj in delavnic, s katerimi zaposlene opremijo z veščinami preprečevanja izgorelosti in zdravega načina življenja: "Zaposlenim je med drugim na voljo tudi brezplačna psihološka pomoč."
Na podlagi novele ZDR so sprejeli tudi dodatne ukrepe: "V veljavo stopa Pravilnik, ki ureja ukrepe v povezavi s pravico do odklopa. Podrobno smo opredelili službene kanale za komunikacijo med zaposlenimi in kdaj sodelavce prek službenih kanalov smemo oziroma ne smemo kontaktirati. Službena elektronska sporočila bodo opremljena z besedilom, ki bo dodatno ozaveščalo sodelavce, poslovne partnerje in ostale deležnike, da so naši zaposleni na voljo samo znotraj delovnega časa. Posebno pozornost pa bomo namenili tudi izobraževanju vodij naših ekip o pravici do odklopa."
"Skrb za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja je del naše organizacijske kulture, saj ima družba Elektro Ljubljana že od leta 2009 certifikat Družini prijazno podjetje. V družbi smo sprejeli vrsto ukrepov za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja: sestanki zunaj matične družbe praviloma potekajo med 9. in 15. uro; nastavitev samodejnih odgovorov v času odsotnosti s preusmeritvijo na osebo, ki odsotnega nadomešča," pa opisujejo pri Elektro Ljubljana.
Sprejet imajo pravilnik za evidentiranje delovnega časa, ki natančno določa oblike delovnega časa: "V družbi sicer velja sistem gibljivega delovnega časa, v okviru katerega sta definirana izbirni delovni čas prihoda in odhoda ter obvezni delovni čas. V okviru razpona delovnega časa morajo delavci opraviti zakonsko predpisano delovno obveznost."
Zaposlenim omogočajo tudi fleksibilni delovni čas zaradi lažjega usklajevanja družinskega in poklicnega življenja ter izjemnih okoliščin: "Zaposleni na terenu pa imajo zaradi narave in organizacije dela fiksni delovni čas, čas prihoda na delo in odhoda z dela sta točno določena. Namen urejanja različnih oblik delovnega časa je ravno v tem, da zaposlenim omogočamo ustrezno ravnovesje med delovnim in zasebnim časom," pravijo.
Z ukrepi zagotavljamo, da se ne posega v prosti čas delavca v času dnevnega ali tedenskega počitka, izrabe letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela. Poleg tega zaposlenim omogočamo številne aktivnosti na področju promocije zdravja na delovnem mestu, od fitnesa do vodenih organiziranih vadb.
Elektro Ljubljana
Glede na dejstvo, da je dejavnost Elektra Ljubljana preskrba z električno energijo, je v izjemnih okoliščinah pravica do odklopa omejena: "Določila Podjetniške kolektivne pogodbe in sprejeti interni predpisi natančno določajo ukrepanje v času havarij, izvajanje pripravljenosti na domu, vzdrževanje brezprekinitvenih naprav za procesno omrežje ter spremljanje neprekinjenosti napajanja."
Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem
"Uspeh našega poslovanja je odvisen od močne kulture podjetja IKEA. Ta vzbuja zaupanje in pomembno prispeva k učinkovitejšemu in uspešnejšemu podjetju IKEA, to nas razlikuje od drugih in nam pomaga ustvariti boljši vsakdan za mnoge ljudi," opisujejo pri podjetju IKEA.
Velik poudarek dajejo na dobro počutje svojih zaposlenih, pravica do odklopa pa je po njihovih navedbah pomemben del zavezanosti k spodbujanju zdravega ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem. "Zaposlene spodbujamo, da naj komunikacija prek elektronske pošte in drugih omrežij poteka znotraj delovnega časa, če je to le mogoče. Na žalost zaradi različnih urnikov to ni vedno izvedljivo, zato zaposlene v takšnih primerih prosimo, da čim bolj pazijo na čas poslanega sporočila oziroma da od prejemnika ne pričakujejo, da se bo odzval v svojem prostem času, razen v primeru izrednih razmer," opisujejo.
Pravijo, da zaposlene prav tako spodbujajo, naj uporabljajo funkcijo “odložena dostava e-sporočila”, če je to mogoče, da zaposleni sporočilo prejmejo med svojim delovnim časom: "Za boljše in lažje usklajevanje dela in prostega časa pa z našimi zaposlenimi, ki opravljajo izmensko delo, urnik dela delimo vsaj dva tedna vnaprej."
Poudarjajo, da je ta praksa del njihovih prizadevanj za zagotavljanje zaposlenim prijaznega in vključujočega delovnega okolja, ki omogoča, da se spočijejo in preživijo čas s svojimi družinami in bližnjimi. "Naš cilj je zagotoviti, da imajo vsi zaposleni, tako tisti s polnim in krajšim delovnim časom kot tudi študentje, možnost, da se po zaključenem delovniku odklopijo in se naslednji dan na delo znova vrnejo spočiti in motivirani," so sklenili.
"Pravica do odklopa je pri Telemachu že zdaj urejena. Poskrbeli smo za jasna pravila in zaposlene spodbujamo, da pravico do odklopa uveljavljajo. Ustvarjanje delovnega okolja, ki podpira dobro počutje in produktivnost zaposlenih, je eden naših najpomembnejši ciljev," pa pravijo pri Telemachu.
Obenem vpeljujejo nadgradnje trenutne politike, ki bodo še okrepile podporo zaposlenim pri uveljavljanju pravice do odklopa: "Načrtujemo, da bodo te spremembe izvedene v naslednjih nekaj mesecih in bodo vključevale dodatne možnosti za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja."
Poudarjajo, da se v podjetju se zavedajo, da je ravnovesje med delom in prostim časom ključno: "V tej smeri neprekinjeno delamo, saj želimo zaposlenim omogočiti visoko kakovost življenja, kar na drugi strani vpliva tudi na višjo produktivnost. Naša zaveza je nenehno izboljševanje razmer za delo v podjetju."
