Slovenija
19796 ogledov

Služite s popoldanskim delom? Tako vas bo po žepu udarila država!

denar banka štetje denarja denarnica evri bankkomat Profimedia
Nova obdavčitev začne veljati prihodnje leto, pogoji za izključitev sistema pa bodo prihodnja tri leta vsako leto drugačni.

V parlamentu so 14. novembra sprejeli zakon o spremembah zakona o dohodnini, s katerim se med drugim uvaja drugačna obdavčitev popoldanskih s. p.-jev. Veljati začne že prihodnje leto. Za dohodke do 12.500 evrov bodo normirani stroški 80-odstotni, za zneske od 12.500 do 30 tisoč evrov 40 odstotni, nad 30 tisoč evrov pa jih ne bo. Kaj to pomeni v praksi?

Obdavčitev normiranih popoldanskih s. p.-jev po letu 2025 | Avtor: slika zaslona slika zaslona

Višji kot so normirani stroški, manjši je znesek, od katerega se plača davek (davčna osnova) in nižja je obdavčitev. Nižji kot so normirani stroški, višja je obdavčitev. Tako se obdavčitev dejansko spremeni, čeprav davčna stopnja ostane enaka.

Za zaslužke do 12.500 bo obdavčitev štiriodstotna, za vsakih tisoč evrov bo treba plačati 40 evrov dohodnine. Pri 20 tisoč evrih bo obdavčitev sedemodstotna, za vsakih tisoč evrov bo treba plačati 70 evrov dohodnine, pri 30 tisoč evrih pa devetodstotna, za vsakih tisoč evrov prihodkov to pomeni 90 evrov dohodnine.

Popoldanski s. p.-ji morajo, da lahko izstavljajo račune, vsak mesec plačati prispevke, ki trenutno znašajo 93,15 evra. Če pri obdavčitvi upoštevamo še te obvezne prispevke, se efektivna obdavčitev še precej zviša, sploh pri nižjih zaslužkih.

Kdor bi v enem letu prek popoldanskega s. p.-ja zaslužil pet tisoč evrov, bi več kot četrtino tega zneska dal za prispevke in dohodnino. Pri deset tisoč evrih je efektivna obdavčitev 15-odstotna, nato pa 13- oziroma 12-odstotna. To je še vedno precej nizka obdavčitev, dohodnina v prvem dohodninskem razredu je denimo 16-odstotna.

Še eno leto velikodušnosti, potem eno leto šiba in konec prehodnega obdobja

Po novem bo popoldanski s. p. lahko zaslužil največ 30 tisoč evrov na leto, a se bo upoštevalo povprečje dveh let, torej bi lahko v enem letu zaslužil 50 tisoč evrov, v drugem pa pet tisoč evrov in še vedno ostal v sistemu normiranih stroškov. Ta nova ureditev se bo v celoti začela uporabljati šele v letu 2027, prihodnji dve leti pa velja prehodno obdobje.

Za leto 2025 se za pogoj obstoja v sistemu normiranih stroškov upošteva povprečje prihodkov iz dejavnosti za leti 2023 in 2024, pri čemer to ne sme presegati 150.000 evrov. Veliki zaslužkarji med popoldanskimi s. p.-ji bodo tako lahko ostali v sistemu, a bodo bistveno bolj obdavčeni kot doslej, saj bodo nova pravila obdavčitve veljala že od začetka leta 2025, zneski nad 30 tisoč evrov pa bodo obdavčeni z 20-odsotno davčno stopnjo. A kdor bo v prihodnjem letu veliko zaslužil prek popoldanskega s. p.-ja, ga bodo v letu 2026 vrgli iz sistema normiranih stroškov.

Kdor bo želel ostati normirani popoldanski s. p. tudi v letu 2026, v letu 2025 namreč ne bo smel imeti več kot 30 tisoč evrov prihodkov.

Pogoj za vstop v sistem normiranih stroškov bo, da prihodki iz dejavnosti v preteklem davčnem letu niso presegli 30 tisoč evrov.

Spremembe zakona o dohodnini so bile v parlamentu potrjene 14. novembra letos. Državni svet je nato izglasoval veto, a je parlament zakon ponovno potrdil. 

janez.zalaznik@styria-media.si

Komentarjev 21
  • Soljatar 11:53 16.december 2024.

    hotl ste komuniste, zdej jih pa glejte...

  • Avatar karjola
    karjola 11:47 16.december 2024.

    S tem se podpira lenoba in kraja in delo na črno. Dragi golob, pusti poštene ljudi da delajo namesto da jih kaznuješ.

  • Grof 10:12 16.december 2024.

    Gospa, kakšna gospa, navadna p…a svobode Janja Sluga, gnoj od gnoja danes odkrito zagovarja ministra mnz kuharja JNA Kuharja, za lopovščine in kriminal, ki ga posamezniki v policiji izvajajo, izrabljajo svojo imuniteto, varnost države pa je na psu, poddpiram stranke, ...prikaži veče, ki se zavzemajo, da minister in direktor policije odstopi, precednica odbora za …. Upozarja g. na preneha spripovedovanjem pravljic, ja butara, pa saj nisiv vrtcu, neurejena pricesa Teressa Nøvæk