S pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev se je v preteklih šestih mesecih soočala že več kot polovica delodajalcev (56,8 %), kaže raziskava Napovednik zaposlovanja, ki jo Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) med delodajalci z 10 ali več zaposlenimi izvede dvakrat letno. Več kot polovica jih tudi v prihodnje pričakuje težave pri iskanju kadra, pri čemer dve tretjini delodajalcev razloge vidijo v izrazitem pomanjkanju (iskanega) kadra na trgu dela. Problematika se le še poglablja, kar omejuje poslovanje podjetij in dolgoročno vpliva tudi na gospodarski razvoj države, ter zahteva rešitve.
Zato so se pri vladi na trenutne razmere na trgu zaposlovanja odzvali in v preteklem mesecu na izredni seji Državnega zbora podprli dve noveli zakonov; zakon o tujcih ter zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Oba poenostavljata pridobitev dovoljenj za prebivanje in zaposlovanje tujcev.
Brane Parazajda, direktor kadrovske agencije Prohuman Slovenija, je do sprejetih novel zakonov skeptičen. Prepričan je, da gre zgolj za "lepotne spremembe", ki pri reševanju omenjene problematike ne bodo doprinesle veliko: "Tukaj ne pričakujemo nič revolucionarnega. Če bi želeli, da bi se v prihodnje gospodarstvo razvijalo z enako hitrostjo kot v tujini, bi morali potrebe po delavcih izven EU večplastno reševati. Predvsem gre za poudarek na prost pretok delovne sile iz določenih azijskih držav."
Po podatkih ZRSZ o številu izdanih delovnih dovoljenj in soglasij, ki jih izdajo k enotnemu dovoljenju, prevladujejo prebivalci Bosne in Hercegovine, sledijo prebivalci Srbije. V lanskem letu so jih od skupno 21.775 izdanih dovoljenj 18.677 dobili prebivalci Bosne in Hercegovine. Največ jih je bilo iz starostnih skupin 25-29 let in 20-24 let, pri čemer so prevladovali moški. V letu 2022 je bilo denimo 18.904 moških. A tudi število žensk z leti narašča. Če so še leta 2018 zgolj 929 tujim ženskam izdali delovno dovoljenje, je bilo takih žensk lani že 2871. Po večini imajo tujci pridobljeno srednjo poklicno izobrazbo in najpogosteje opravljajo poklice voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev, leta 2022 je bilo takih 3825, in varilcev, lani jih je bilo 3113, sledijo elektroinštalaterji (1565).
Tega se že zavedajo številne vzhodne in zahodne države, ki se soočajo s podobnimi problemi s pomanjkanjem delovne sile. Za razliko od Slovenije te že intenzivno delajo na rahljanju postopkov za vstop na trg dela delavcem izven območja Evropske unije. Pomanjkanje delovne sile namreč ni značilno le za slovenski trg, ampak velja za širši evropski problem. Številni evropski delodajalci pri iskanju ustreznega kadra tako že pogledujejo proti bolj oddaljenim državam, kot so Turčija, Nepal in Filipini.
Eno leto čakali na vse potrebne dokumente
Parazajda je do počasnih postopkov pridobivanja dovoljenj za tuje delavce v Sloveniji, s katerimi se soočajo tudi v njegovi kadrovski agenciji, zelo kritičen. Na tem mestu navede primer: "Za kandidata iz Makedonije, ki je dal marca lani vlogo za delo v Sloveniji, smo komaj zdaj dobili vse ustrezne papirje. Ljubljanska upravna enota je najbolj na udaru, čakalne vrste za pridobitev delovnega dovoljenja trajajo približno devet mesecev. Enostavno ni ljudi v državni upravi, ki bi to delali, ker so pogoji slabši kot drugod."
"Balkanski bazen je praktično prazen in skoraj ni več delavcev, ki bi bili pripravljeni v Sloveniji delati pod temi pogoji. Drugače je za deficitarne poklice. V tem primeru so delodajalci bolj fleksibilni in nudijo boljše pogje. Ko govorimo o masovnem zaposlovanju in pomanjkanju proizvodnih delavcev, bo vrzel treba zapolniti z delavci, ki prihajajo iz drugih kontinentov,"
Brane Parazajda
Kader bo treba iskati tam, kjer je kandidatov dovolj
Pri svojem delu opaža, da je (ustrezen) kader iz tujine resnično vse težje dobiti. Kratkega odgovora na vprašanje o razlogih za omenjen pojav ne more podati. Če bi želeli, da bi gospodarstvo delalo s polno močjo, meni, da bi bilo treba narediti marsikaj: "Primarno bi bilo treba navezati diplomatske stike z državami, kjer je ustreznih kandidatov dovolj. Govorim o Indoneziji, Filipinih, Vietnamu in drugih. Drug korak je poenostavljanje postopka pri pridobivanju delovnih dovoljenj. Tretji se navezuje na zmanjšanje vrst na upravnih enotah. Zadnji in nič manj pomemben korak pa je, da se delodajalci zavedajo, da gre za tujce, ki imajo drugačno kulturo in ne govorijo slovensko."
Ob tem opozori na še en pomemben vidik, in sicer zagotovitev bivališča tujim delavcem. To je zaradi vse dražjih cen na nepremičninskem trgu vedno večji zalogaj: "Ena postelja v okolici Ljubljane stane med 200 in 300 evri. Bojim se, da bo še dolgo trajalo, predno se bo vse to uredilo. Seveda pa je vse odvisno od ponudbe in povpraševanja."
Če Slovenci nočejo delat pod takim slabimi pogoji, potem tujci lahko al kako, to je totalno izkoriščanje tujcev. Jaz bi take delodajalce na skrivaj nadziral, ob pvi kršitvi, opomn, ob drugi pa kazen in zapor.
Zagotovo ni imel kakšnih dokazil. Novinarji pa vse skupaj napihnejo.
Naj živi in se razvija državna birokracija . Kdo bi lahko preveril koliko je zaposlenih v državnih uradih ,ministrstvih,občinah ....šokirani bi bili nad številom. To je problem cele EU .