Na trgu dela je letos prišlo do pravega razcveta. Padlo je več rekordov, vezanih na zniževanje brezposelnosti, ob tem pa so se zaostrile težave delodajalcev s pomanjkanjem kadrov, zaradi česar so se spremenila razmerja moči med delodajalci in delojemalci. Kljub negotovim gospodarskim razmeram se pričakuje nadaljnji upad brezposelnosti.
Na Zavodu RS za zaposlovanje so zadnje rekordno nizko število brezposelnih zabeležili konec septembra, in sicer 52.043. Konec novembra, torej v mesecu, za katerega so na voljo zadnji podatki, pa je bilo uradno brez dela 52.541. Te številke so občutno nižje od lanskih, decembra 2021 je bilo denimo v evidenci brezposelnih 65.969 oseb.
Iskanje dela je torej dandanes neprimerljivo lažje, kot je bilo v minulih letih, ti trendi pa so poglobili kadrovske težave delodajalcev, ki vse težje najdejo ustrezno delovno silo. Primanjkljaj kadrov najbolj pesti področja gradbeništva, gostinstva, zdravstva, izobraževanja, prometa in skladiščenja, so za STA našteli na zavodu.
Razlogov za to je po njihovih navedbah več. Nekaterih kadrov na trgu dela preprosto ni, večina preostalih iskalcev dela pa ni ustrezno usposobljena ali pa jih od del, ki so na voljo, odvračajo plača, urnik dela, fizično ali terensko delo ...
Pomanjkanje delavcev je spremenilo odnos delodajalcev do delavcev, kar se po besedah predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidije Jerkič kaže tudi z dodatnimi ugodnostmi. "Tako letos opažamo porast božičnic, pojavljajo se tudi izplačila 14. plače," je dejala za STA. "Z višjo ravnijo pravic skušajo tudi privabljati nove delavce, včasih se jih celo 'krade' sosednjim podjetjem. Več je zaposlovanja za nedoločen čas," je povzela spremembe.
Povečujejo plačo, iščejo tujce
Delodajalci v iskanje kadra vlagajo veliko napora, je za STA potrdil glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Bojan Ivanc. "Povečujejo plače, da bi pritegnili interesente, hkrati pa iščejo možnosti za zaposlovanje tujcev," je dejal.
Na ministrstvu za delo so prepričani, da se lahko tujo delovno silo, tudi za najslabše plačana delovna mesta, privabi z dostojnimi plačami in ustreznimi delovnimi pogoji. V tej smeri gredo tudi njihove politike. "Z novim letom tako pričakujemo izdaten dvig minimalne plače in začetek pogovorov o novem plačnem modelu v zasebnem sektorju, ki bo uredil tarifne razrede ter prispeval k dvigu plač v zasebnem sektorju," so poudarili za STA. Poleg tega s spremembami na inšpektoratu za delo želijo prispevati k preprečevanju kršitev delavskih pravic.
Ker se s kadrovskimi težavami srečuje tudi javni sektor, predvsem na področju socialnega dela, skrbstva, zdravstva, namerava vlada do poletja sistemsko prenoviti tudi javni plačni sistem, so spomnili.
Med brezposelnimi na zavodu so torej večinoma le še težje zaposljive osebe. Konec novembra je bil delež dolgotrajnih brezposelnih med vsemi brezposelnimi že 49,4-odstoten, pri čemer je bilo med njimi 46,3 odstotka starejših od 50 let, 33,9 odstotka jih je imelo nižjo izobrazbo, 25,3 odstotka je bilo invalidov.
Na zavodu med najbolj ranljivimi brezposelnimi izpostavljajo prav starejše od 50 let, ki so poleg s starostjo pogosto zaznamovani še s slabšo izobrazbo, manjšo fleksibilnostjo, zaradi večje prisotnosti zdravstvenih težav in invalidnosti pa se jim pripisuje nižjo produktivnost. Druga ranljiva skupina so po njihovih besedah mladi med 15. in 29. letom, ki jim manjkajo formalne izkušnje in zato težje najdejo ustrezno zaposlitev. Poleg tega pogosto delajo v prekarnih zaposlitvah in so ob nastopu krize običajno prvi, ki ostanejo brez dela.
Na zavodu bodo zato v letu 2023 nadaljevali vključevanje brezposelnih v različne programe aktivne politike zaposlovanja, nadaljevali pa bodo tudi vključevanje dolgotrajno brezposelnih v poglobljeno karierno svetovanje in timske obravnave. Načrtujejo še začetek projekta krepitve sodelovanja uradov za delo, centrov za socialno delo in drugih deležnikov pri integraciji dolgotrajno brezposelnih oseb na trg dela.
Na ministrstvu za delo so med spodbudami za zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih, starejših in nizko izobraženih posebej izpostavili subvencije za zaposlitev. Nadaljevali bodo tudi aktivnosti za krepitev kompetenc starejših, med drugim digitalnih.
Ravno te dni sicer pripravljajo podlage in vsebine posameznih programov aktivne politike zaposlovanja, ki bodo sofinancirani iz sredstev EU za finančno obdobje 2021-2027. Glede na delovno gradivo, ki ga je pridobila STA, bo za aktivno politiko zaposlovanja v letih 2023 in 2024 namenjenih 115,6 milijona evrov (za leti 2021 in 2022 jih je bilo denimo 161,9 milijona evrov).
Ker bi se gospodarske razmere lahko ob energetski krizi in inflacijskih pritiskih v prihodnje zaostrile, so s ciljem zaščititi zaposlitve pripravili tudi shemi za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo. "Pri obeh shemah smo se zavzemali za varovalke pred odpuščanjem, saj menimo, da mora biti vsako subvencioniranje delodajalcev dopolnjeno z ukrepi, ki varujejo varnost tistih, ki delajo in ustvarjajo vrednost," so pojasnili.
Gospodarstvo se sicer boji, da ukrepa ne bosta zadoščala. Prvega bo namreč mogoče koristiti le od 1. januarja do 31. marca, drugega pa nekaj dlje, od 1. januarja do 30. junija, a je po oceni GZS preozko zastavljen.
Kaj se bo na trgu dela dogajalo naslednje leto, je v luči gibanj na energetskih trgih, vojne v Ukrajini in inflacije težko napovedati, se strinjajo deležniki. "Razmere bodo krojila tudi strukturna neskladja in težave z razpoložljivostjo delovne sile," so opozorili na zavodu za zaposlovanje. Ne glede na to pričakujejo nadaljnje nižanje števila registriranih brezposelnih, "a se bo upadanje registrirane brezposelnosti znatno upočasnilo".
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je v jesenski gospodarski napovedi zapisal, da bo število registriranih brezposelnih letos v povprečju znašalo 57.100, prihodnje leto 54.400, leta 2024 pa 52.800. Lani je bilo v povprečju uradno brez dela 74.300 ljudi.
Zanimivo. Vsa predvidevanja centralnih bank, OECD, Svetovne banke, nosilcev EP... so predvidevala, da ne bo inflacije, ker delavstvo ni v poziciji, da bi zahtevalo višje plače. No, delavstvo je škrtim delodajalcem, ki bi namesto plače dajali peanuts, pokazalo fakiča in… ...prikaži več jim reklo, da naj jim za ta drobiz kar njihova mama dela. In so šli. In zdaj se vsi čudijo. Vsi so kar naenkrat ugotovili, da brez delavcev ne morejo delat. In da bo treba dat višje plače, kar seveda pomeni povečanje povpraševanja
sta ima očitno svoj orkester na ladji titanic , vse se potapla, medtem ko nekateri delijo že 14. plačo ... kje pa so tako bogati? firma?