"Na tem področju nam še manjka zavesti, saj je bilo do sedaj vsega dovolj oziroma še preveč"

Zaradi zavedanja številnih negativnih posledic hitrega, nenačrtnega in nepremišljenega razvoja turizma se vse bolj nakazuje težnja po manjšem obremenjevanju okolja, po tako imenovanem trajnostnem, sonaravnem oziroma zelenem turizmu. Zanj si prizadevajo tudi pri ekološkem posestvu Trnulja, ki se nahaja v samem zelenem središču Ljubljane, sredi neskončnih mozaikov travnikov, njiv in kanalov, kjer se zelene površine stikajo z nebom in Ljubljanico – na Ljubljanskem barju.

Če posestvo sedaj izgleda povsem pravljično, kjer sta se preteklost in sedanjost združili v čudovit prikaz sobivanja človeka z naravo, podoba posestva, preden je prišla v roke sedanjima lastnikoma, ni bila nič kaj sanjska. Zapuščeno in preraščeno s plodom črnega trna je potrpežljivo čakalo na boljši jutri. In ga z vztrajnostjo in pridnimi rokami njunih lastnikov tudi dočakalo, čeprav noben od njiju ni imel veliko znanja s področja kmetijstva. Posestvo Trnulja danes nastavlja soncu svoj prebujeni obraz. Ekološka kmetija je usmerjena v pridelavo oljnic in žit ter njihovo predelavo v ekološka olja, namaze, navadne in polnozrnate moke. Na posestvu so nastali tudi ekološka izletniška turistična kmetija, apartmaji za nastanitev gostov ter prodajni prostor z ekološkimi živili s posestva in okoliških kmetij.

Negativne posledice mačehovskega odnosa do našega planeta opažamo že desetletja, napovedi okoljevarstvenikov za naslednje generacije so vse bolj črne. Če ne spremenimo svojih navad in če ne začnemo takoj, ne bomo uspeli ustaviti katastrofalnih sprememb na našem planetu. K temu lahko pripomore vsako podjetje, vsaka občina, vsaka družina, vsak posameznik … Zato je naša nova misija na Žurnalovi rubriki Glas generacije: “Zmanjšaj svoj ogljični odtis”, kjer bomo glasno ozaveščali o problematiki, spregovorili z zanimivimi sogovorniki in tudi tako poskrbeli za generacije, ki pridejo za nami. 

Vse od začetka si lastnika Urša Kunz in Miha Pupis prizadevata, da bi bilo posestvo kar se da v stiku z naravo, tak način življenja in miselnost spoštovanja do narave pa želita deliti tudi z obiskovalci. Bila sta ena prvih, ki sta se pri nas usmerila v trajnostno ponudbo, za katero pravita, je naša prihodnost. "Od nekdaj živiva po principu, da naravi ne vzameš več, kot ji lahko vrneš. Treba ji je dajati snovi, ki jo obogatijo, da se lahko obnavlja in ohranja za naprej," razlaga Urša, ko nam ob skodelici ekološko pridelane kave razkazuje 70 hektarov veliko posestvo, ki je bilo sprva kupljeno le z željo po izgradnji doma, kasneje pa razširjeno v kmetijsko in turistično ponudbo. Ob tem so kljub razširitvi venomer ohranjali stik z zgodovino in kulturo tega območja, ki sta izjemno pestra.

Že ob prihodu na posestvo vidimo razstavljene pilote, ki na tem področju predstavljajo pomemben podporni sistem pri gradnji, predvsem so v ospredju tudi manjši detajli, kot so glineni umivalniki v restavraciji s prav posebnimi vzorci, narejeni po naročilu, prav tako glineni lestenci in pribor za kavo v taki barvi gline, kot je značilna za to območje. Vse to izkazuje poklon preteklosti in omogoča, da lahko obiskovalec za čas bivanja dobi vpogled, kako je izgledalo življenje tu pred več tisoč leti, ko so območje poseljevali koliščarji. Na steni v restavraciji nas prav tako pričaka prototip kolesa z osjo, ki so ga 10 kilometrov stran našli arheologi in nakazuje naprednost civilizacije, ki je tu živela 5200 let nazaj.

Na preteklost so se navezovali tudi pri gradnji petih apartmajev, ki so narejeni iz pretežno slovenskih naravnih materialov in združujejo dve zgodovinski obdobji; čas koliščarjev in vzor najstarejše hiše s tega območja, ki je bila do njenega nedavnega podrtja smatrana kot spomenik državnega pomena. Apartmajski kompleks tako združuje tri stile; osnovnega, ki temelji na uporabi lesa, malo starejšega, za katerega je značilna uporaba opeke, ki je bila kot cenovno ugoden material pogosto uporabljena pri gradnji, ko si ljudje niso mogli privoščiti fasade, le tiste malo bogatejše kmetije so si lahko privoščile tudi t. i. zapucane fasade, za katere so značilni polkrožni zaključki. 

Čeprav je v Sloveniji vse več trajnostnih ponudnikov, ki si prizadevajo za zeleni turizem, po mnenju sogovornice na tem področju zaostajamo za tujino, posebej Avstrijo, ki je na tem področju storila že veliko. Meni, da veliko ponudnikov uporablja pojem trajnost, čeprav niti točno ne vedo, kaj to je oziroma naziv bio izkorišča. "Trajnost delim na tri področja; okoljevarstvo, kamor spada tudi kmetijstvo, drugi je gospodarski del in tretji socialni vidik. Vse tri vidike trajnosti je treba vzeti v obzir, če želimo, da se celotna slika trajnosti sestavi in da bo to nekoč res prispevala k temu, da bo svet ostal še za bodoče generacije. Če se tega ne bomo zavedali, bomo v parih letih zaključili. Zemlja se bo enostavno izčrpala, če mi zanjo ne bomo pravilno skrbeli," razlaga in omeni, da se je pri nas na tem področju v zadnjih letih storilo veliko, a še vseeno ne v tolikšni meri, kot bi se lahko.

zgled mnogim Popotnik Podatki zaskrbljujoči, a Slovenija izstopa

Slovenija ima veliko naravnih danosti za razvoj zelenega turizma, ki pa jih izkorišča premalo, meni sogovornica. Največjo rezervo pri zelenih nastanitvah vidi v ekološki hrani, ki jo od leta 2012 100% ponujajo le v njihovi restavraciji. Čeprav se zaveda možnih ovir, ki jih prinaša ta vrsta kuhinje in jih je na lastni koži ob odprtju izkusila tudi sama, ko se je morala po potrebne sestavine voziti v sosednjo Avstrijo, je jasna, da se jih z voljo da preskočiti. Predvsem pa bi bilo več treba delati na ozaveščanju, pri katerem smo po njenem mnenju v Sloveniji ta vlak že zamudili: "Pri nas je težava to, da preveliko ljudi še vedno gleda na ceno in ne toliko na kvaliteto hrane. Na tem področju bi lahko bolje poskrbela država, ki bi približala kvalitetno hrano tudi tistim, ki so bolj ranljivi in si je sami ne morejo privoščiti. Če kupimo kilogram mesa za dva evra, ne moremo pričakovati kvalitete, kar nakazujejo že pogoji, v katerih so bile živali vzrejene, s čim se jih hrani. Če ne bomo kot družba spremenili celotnega videnja, ne bomo daleč prikorakali."

Opaža, da je zavest in poznavanje trajnostnega načina življenja v tujini bolj razvita, a se tudi pri nas premika na bolje: "Pri nas so v 98% primerov tuji gosti, tisti Slovenci, ki pa pridejo, so navdušeni. To je pravi balzam na našo utrujeno dušo, saj se trudimo in morda desetkrat dobimo po glavi, ko nas nato obiščeta dva, ki jim to tako veliko pomeni in nam data elan za dobro delo tudi v bodoče."

Slovenija Tako potratni smo Slovenci

Spoštovanje in pravilno skrb do narave želijo na posestvu z gosti širiti na edukativen način; podučijo jih o morebitnem obisku bližnjih naravnih in kulturnih znamenitosti brez avtomobila in s čim manjšim posegom v okolje – brez plašenja tamkajšnjih ptic, trganjem močvirskih tulipanov in ostalih rastlin, v apartmaju pa goste pričaka tudi navodilo za varčno porabo vode in elektrike. Veliko poudarka namenijo tudi t.i viziji zero waste, h kateri spodbujajo tudi goste: "Delujemo po prednaročilu in naročimo le toliko, kolikor vemo, da bomo porabili. Enako skušamo dopovedati gostom, naj si skuhajo le toliko, kolikor bodo pojedli in naj tudi nakupujejo pametno. Kar ostane v apartmaju, se mora na žalost namreč vreči stran. Na tem področju nam še manjka zavesti, saj je bilo do sedaj vsega dovolj oziroma še preveč. Kdaj bi bilo super, da ko prideš v trgovino, ne bi bilo tako samoumevno, da vse, kar si želimo, tudi dobimo. To bi spodbudilo ljudi, da bi več nakupovali lokalno na bližnjih kmetijah. Kje piše, da moramo imeti 365 dni na leto v trgovini jagode? To je ustvarilo ogromen ogljični odtis, saj jih moramo uvažati iz Španije, Italije. Treba je uporabljati lokalno hrano in to takrat, ko je naraven čas za to."

Intervju Zdravje V Sloveniji pojemo štirikrat več rdečega mesa, kot je priporočeno

Veseli jo, da večina gostov njihovo prizadevanje sprejme z zanimanjem in so tudi sami veliki pristaši trajnostnega načina življenja. Nekateri v Slovenijo tudi pridejo z vlakom oziroma avtobusom. "Tu je cel kup detajlov, ki jih je treba prilagoditi potrebam gostom. Naloga nas ponudnikov je torej ugotoviti, kaj si gost sploh želi in mu predstaviti najbolj optimalno verzijo," omeni sogovornica, ki na tem mestu izpostavi še eno slabo stran epidemije: "Zaradi korone osebnega stika ni bilo, zato smo gostom tudi težje predajali koristne informacije. Srčno si želim, da se to obdobje ne ponovi, saj turizem konec koncev smo ljudje."