Miselnost današnjega (kapitalističnega) časa nas napeljuje k temu, da rabljene stvari kaj hitro zamenjamo z novimi, še lepšimi, dragocenejšimi. Zanje menimo, da nam bodo prinesle tisto (kratkotrajno) zadovoljstvo, ki nam ga stalno primanjkuje. Ampak težava je v tem, da pravega zadovoljstva materialne stvari ne morejo prinesti. Prinesejo pa goro odpadkov, ki jih dnevno puščamo za seboj. Čeprav je to stvar vseh nas, o njih in njihovem vplivu na okolje razmišljajo le redki, pa še to zgolj takrat, ko je to res nujno.
Če je takrat pri mnogih to vzbudilo odpor in predsodke, čes da bodo tu kupovali zgolj socialno ogroženi ljudje, se je zgodba po besedah predstavnice za stike z javnostmi Voke Snaga Nine Sankovič obrnila v pozitivno smer. Sem vsakodnevno zahajajo stranke najrazličnejših profilov, kar sogovornico izredno veseli: "Ljudje imajo predsodke, da so stvari tu umazane, da smrdijo, so rabljene. Ko pa pridejo sem, so navdušeni. Predsodek o stvareh iz druge roke sem dobro ovrgla študentom, ki so dejali, da tega ne bodo kupovali, saj je rabljeno. Pa sem jim zastavila vprašanje: 'A greste kdaj jest v restavracijo? Ali morda prespat v hotel? Tudi tam kozarci, posteljnina, krožniki, vzmetnice … niso novi in narejeni ekskluzivno za vas. Tudi te je nekdo pred vami že uporabljal."
Negativne posledice mačehovskega odnosa do našega planeta opažamo že desetletja, napovedi okoljevarstvenikov za naslednje generacije so vse bolj črne. Če ne spremenimo svojih navad in če ne začnemo takoj, ne bomo uspeli ustaviti katastrofalnih sprememb na našem planetu. K temu lahko pripomore vsako podjetje, vsaka občina, vsaka družina, vsak posameznik … Zato je naša nova misija na Žurnalovi rubriki Glas generacije: “Zmanjšaj svoj ogljični odtis”, kjer bomo glasno ozaveščali o problematiki, spregovorili z zanimivimi sogovorniki in tudi tako poskrbeli za generacije, ki pridejo za nami.
Če so v prvem letu po odprtju centra beležili v povprečju od 40-50 prodanih izdelkov na dan, jih je sedaj prodanih več kot 200. V trgovini, ki je urejena kot stanovanje in vsebuje celo bralni kotiček s fotelji in starinskim, a še vedno delujočim radiem, se najde marsikaj; od gospodinjskih aparatov, oblačil, kuhinjskih pripomočkov, čevljev, torbic, otroških stvari, pa vse do kakovostnih reči, ki imajo določeno vrednost, npr. stoli Rex, ali pa stare oranžne Meblove svetilke. "Ljudje v vrsti stojijo zanje. Center ponovne uporabe (CPU) organizira tudi garažno razprodajo in dvorišče spremeni v tematske kotičke. Ljudje si takrat pulijo stvari iz rok," nadaljuje sogovornica, medtem ko pregleduje kose oblačil na stojalih. Na njih je večkrat že našla kose raznoraznih modnih znamk.
Njihovo sporočilo se glasi: "Naprošamo ljudi, naj ne mečejo stran tistega, kar je še uporabno, in to raje prinesejo k nam. Če karkoli potrebujejo, pa naj pridejo iskat. V primeru, da ljudje stvari zgolj prinašajo in te ne grejo v obtok, se potem samo nabira," ljudi pozove sogovornica.
Zanimanja za njihove izdelke, ki jih pred prodajo zaposleni v CPU temeljito preverijo in očistijo, je vedno več. Nekatere ljudi je Center ponovne uporabe tako navdušil, da sploh ne hodijo več v običajne trgovine. "Kolegi so tako prijazni, in če obstaja kakšna želja po določenem izdelku, si to zapišejo in pokličejo, ko je stvar na voljo. Občasno naročijo kaj tudi iz katerega drugega Centra ponovne uporabe, v Sloveniji jih je namreč sedem," pove in doda, da nekatere stvari, ki jih ljudje prinesejo v trgovino, kljub prizadevanjem zaposlenih vseeno niso več uporabne in jih prestavijo k 'sosedom' – v zbirni center, kjer so po različnih zabojnikih sortirane različne vrste odpadkov. In obratno; ko delavci v zbirnem centru opazijo uporabno stvar, jo hitro odnesejo v skladišče trgovine. Medsebojno sodelovanje je venomer prisotno.
Tudi v zbirnem centru, ki je za dopoldanski čas izjemno aktivno, saj ljudje pridno prinašajo nedelujočo belo tehniko, kosovne odpadke itd., se najdejo stvari z dodano vrednostjo. A tega je manj kot si posamezniki predstavljajo, pove zaposlena pri Voki Snaga. Ni vse zlato, kar se sveti, situacijo dobro opiše slovenski rek. Nekateri izdelki sicer res imajo določeno vrednost in so venomer pod lupo zbirateljev, a tega je v realnosti izjemno malo. So pa v že imeli poskuse vlomov v zbirni center, predvsem v nočnem času. Najbolj so na udaru kosi kovin in zdravila.
Posebnost zbirnega centra na Povšetovi je tudi kotiček za invazivne rastline, kjer se nahajajo posebni zabojniki. Ljudje sem največkrat prinesejo japonski dresnik, ki ga nato v papirni delavnici Paplab ročno predelajo v papir.
Tam so same smeti. Zakaj bi tam zapravljali čas. Sedaj dobiš nove stvari za ugodno ceno.
Res, pa kaj si mislite, da bom uporabljala rabljene stvari. To je poden. Same smeti.
vzev, čist za hec pojdi enkrat v tako trgovino, boš presenečen. dvakrat. prvič nad tem kaj ljudje zavržejo in drugič, ugotovil boš da lahko kupiš zelo kvalitetne stvari po smešno niski ceni. in ljubljančani niste najbolj napredni junaki, na gorenjskem… ...prikaži večm ima že vsak sprejemni center za odpadke tako trgovino. cunje ki jim ti praviš pa, ne boš verjel, z ceno, ker ljudje imamo lmamo bolj lačne oči od želodca.