Krajinski park Sečovlje je z izjemo redkih obiskovalcev ob našem prihodu sameval. To nakazuje, da je glavna sezona že zdavnaj končana, dobra bera soli pa pobrana. Letošnja sezona je bila sečoveljskim solinarjem naklonjena, nam zaupa solinar Jakob Ban, medtem ko s ponosom razkazuje svoj delovni prostor. Boljšega poklica, ki bi mu omogočal razgibano delo pod milim nebom, si ne predstavlja: "Ni pogojev, da bi menjal službo in šel delat v proizvodnjo. Dušo raje pustim tu, kot pa da bi delal v zaprtem prostoru."
Z delom v solinah se je prvič spoznal v študentskih letih, kmalu pa se je tu tudi redno zaposlil. To ni ravno pogosta praksa, saj v njegovi branži vztrajajo le redki. Čeprav gre za poklic, ki se ga s slovenskim prostorom povezuje že vsaj od 14. stoletja in je kot tak globoko zakoreninjen v slovensko zgodovino, to ni dovolj, da bi v svoje vrste privabil nove solinarje. Kandidate le s težavo pridobivajo, veliko jih kmalu obupa. Prav tako to ni več poklic, s katerim bi se ukvarjala cela družina in bi se prenašal iz roda v rod. Peščica kandidatov, ki so tu zaposleni že več kot dvajset let, še vztraja, večina pa jih pride v podjetje povsem po naključju.
Mesec november v okviru projekta Glas generacije namenjamo moškim; učiteljem, popotnikom, zdravnikom, športnikom, igralcem, pevcem, očetom, dedkom, bratom, možem ... Teme bodo predvsem spremembe in moški vpliv na vseh področjih življenja. Projektu lahko sledite TUKAJ. Ob zaključku 2021 pa bomo v sklopu projekta Glas generacije skupaj z našimi bralci tradicionalno obdarovali otroke iz socialno šibkega okolja.
"Tu si sam sebi šef. Ko zjutraj prideš na delo, te ne pričaka nadrejeni. Preprosto pričneš z delom in končaš, ko izpolniš normo, tj. ko pobereš osem bazenov. Ni nevzdržnega napora, ki ga določeni mediji radi izpostavljajo. S tem solinarstvu delajo slabo uslugo, saj odvračajo ljudi, ki bi morda želeli priti," je kritičen sogovornik, ki ga zmoti, da se delo v solinah že ljudem v zavodu prikaže kot garaško delo. Realnost je pač drugačna.
Solinar v oskrbo dobi hiško, h kateri spada 24 solnih bazenov. Dnevno v sezoni, ki traja od sredine junija pa vse do septembra, vsak pobere približno tri tone prehrambene soli ter nekaj industrijske, ki ni všteta v bero, pa tudi nekaj solnega cveta. Trenutno jih je skupaj z vodarji, ki skrbijo, da so njihovi bazeni napolnjeni z vodo, zaposlenih trinajst. To je za potrebe 26 solnih polj občutno premalo, meni sogovornik in doda, da jim pomagajo tudi najemniki hišic, ki pa niso nujno prisotni vsak dan.
Po njegovem mnenju tovrstno delo z dobro voljo lahko opravlja vsak. Pri tem se poslužujejo tehnike, stare več kot 700 let. Sečovljske soline so najbolj severno ležeče še delujoče soline v Sredozemlju in ene redkih solin na svetu, kjer se sol prideluje po več stoletij starih postopkih, ki izvirajo vsaj iz 14. stoletja.
Sam je začel z delom v solinah brez predhodnega znanja, pri čemer se mu zdi najbolj pomembno osvojiti občutek za petolo (op. a. biosedimentna podlaga, ki preprečuje prehajanje morskega blata v sol, zaradi katere ta vsebuje številne, človekovemu organizmu potrebne mikroelemente in minerale). Čeprav imajo nekateri na začetku težave s 'spoprijateljevanjem' s soljo, ki jim povzroča srbečico oz. hrapavo kožo, ima na njihov organizem blagodejne učinke: "V primerjavi z ostalimi smo solinarji zdravi kot ribe, verjetno že zaradi atmosfere. Morje hlapi in ima na nas pozitivne učinke. Je pa res, da se ti sol dobesedno nabira na telesu, zaradi česar se svetimo. Dejansko smo posoljeni. Prednost je med drugim ta, da nimamo težav z glivicami."
Pozimi tu poteka sanacija solnih bazenov. Ti se zaradi drgnjenja petola poškodujejo, naredijo se namreč mehurji, ki jih je potrebno sanirati.
Dela tako ne zmanjka nikoli, solinarji pa med seboj tudi radi tekmujejo. V preteklosti so bili najbolj pridni deležni denarnih nagrad, katere so po novem ukinili. Gre pač za zdravo tekmovalnost. V starostno mešanem kolektivu (najmlajši solinar ima 23 let, najstarejši pa 62) se dobro razumejo in velikokrat kakšno ušpičijo. Res pa je tudi, da vsak dela za svoj žep. Poleg redne plače so deležni tudi dodatka, ki je odvisen od tega, koliko ton soli nagrabijo. V dobri sezoni, kot je bila na primer letošnja, lahko solinar tako zasluži tudi od sedem do osem tisoč evrov. Seveda je za to potrebno žrtvovati poletje, ker se dela vse dneve v tednu: "Sprejmeš dejstvo, da delaš celo poletje in nimaš ne dopusta, ne prostega dneva, vendar pa vsaj veš, zakaj to delaš. Po koncu sezone enostavno potrebuješ dopust, oziroma priložnost, da daš 'pamet' na pavzo."
Sogovornik kot zanimivost pove, da jih pri delu obiščejo tudi nepovabljeni gosti – divje svinje, ki se najpogosteje same umaknejo oz. po njihovih poljih tacajo v večernih urah, ko tam ni žive duše Tudi sicer soline predstavljajo pomembna in hkrati izjemna življenjska okolja, v katerih uspevajo zanimive rastlinske in živalske vrste, ki so se uspele prilagoditi skrajnostnim solinskim razmeram.
Jakob Ban, cudovita zgodba iz ust mladega pozitivnega fanta. Delate dobro delo, koristno zase in za vse nas. Ce bi vsi opravljali delo tako zavzeto in z veseljem, bi bili hitro dve Svici ne samo ena. Cestitke vsem, ki se… ...prikaži več trudijo, da so soline se tam in da uzivamo naso sol!