Na avtomobilskem salonu v Parizu smo se pogovarjali s šefom evropske Toyote dr. Johanom van Zylom.
Izpusti CO2 in avtomobili. Stavek, ki ga večina avtomobilskih proizvajalcev ne sliši rada. Pri Toyoti naj bi bilo drugače, saj hibridno strategijo razvijate že več kot dve desetletji?
V Zahodni Evropi je trenutno 59 odstotkov naših vozil opremljenih s hibridnim pogonskim sklopom. Če gledamo povprečje izpustov CO2, je naše izhodišče dobro. Menim, da ne bo težav zadostitit normam izpustov 95 gramov CO2 do leta 2021. Ko pa gledamo na daljše obdobje in normative za leto 2025 in potem leto 2030, pa so pred nami izjemni izzivi. To so številke, ki jih bo težko doseči. Tudi mi bomo morali v prihodnjem desetletju zaradi izpustov CO2 prilagoditi svojo paleto vozil. To pomeni, da bomo morali modelno paleto razširiti na ponudbo priključnih hibridov, na nekaterih področjih tudi na gorivne celice. Ni lahko le doseči zahtevanih ciljev. Ko govorimo o novih testnih ciklih merjenja izpusta emisij (WLTP), na srečo nismo imeli nobenih težav z zamudami. Nimamo vozil, ki bi jih morali zaradi težav homologacije parkirati in delati zalogo vozil. Pravočasno smo se pripravili na WLTP.
Torej ste samozavestni, da bo Toyota do leta 2021 zadostila predpisanim normam, povprečje 95 gramov izpustov CO2 na prevoženi kilometer?
Če bomo prodali še več hibridov, kar je naš cilj. Potem smo zelo samozavestni. Kot sem omenil, nas bolj skrbijo cilji za leto 2025 in 2030. Še za 30 do 50 odstotkov nižjih izpustov v primerjavi s temi predpisanimi za leto 2021 ne bo mogoče doseči le s klasičnimi hibridi. Vendar pa že imamo priključne hibride, imeli jih bomo še več, imeli bomo tudi povsem električna vozila.
Združenje evropskih avtomobilskih proizvajalcev (ACEA) pritiska na Evropsko komisijo, nekateri celo pravijo, da je nemogoče od avtomobilske industrije zahtevati, da bo do leta 2030 izpuste znižala za dodatnih 35 odstotkov, po drugi strani pa nekateri zahtevajo celo prepolovitev izpustov.
Predlogu ACEA smo se pridružili tudi mi. Vsekakor bo treba sprejeti odločitev, ki bo realna. Avtomobilski proizvajalci bodo morali prilagoditi svoje strategije in pravilno izbrati mešanico pogonov in modelov, ki jih bodo ponudili kupcem vozil. Če bomo želeli doseči to, kar zahteva Evropska komisija, bo to imelo vsekakor vpliv tudi na delovna mesta. Električna vozila zahtevajo veliko manj vgrajenih komponent. Počakajmo in videli bomo, kaj se bo na koncu zgodilo.
Koliko je delež Toyotinih hibridov v Evropi?
Kot omenjeno, v Zahodni Evropi je ta delež 59 odstotkov, če prištejemo še Vzhodno Evropo pa 47 odstotkov. Do leta 2020 je cilj 50 odstotkov v Evropi. Verjetno bo do leta 2020 že več kot vsak drugi novi avtomobil znamke Toyota hibrid.
Vrniva se k WLTP. Potrošniške organizacije so nove meritve zahtevale zaradi velikih odstopanj med realno porabo goriva in porabo, ki ste jo navajali avtomobilski proizvajalci. Kako realna bo poraba goriva hibridov in avtomobilov nasploh po novih testih. Nekateri napovedujejo, da bodo odstopanja med oglaševano in realno porabo še naprej, za vse pogone?
Res je, testni cikel bo zelo spremenil ta razmerja. Bomo videli.
WLTP naj bi vplival tudi na podražitev novih vozil, saj bodo nekateri avtomobili, ki bodo po novih testih izpustili več CO2, bolj obdavčeni.
Verjetno bo to zelo različno od države do države. Švedska, na primer, bo takoj prilagodila nove podatke, v drugih državah, kot je Francija, pa ne bodo naredili sprememb do leta 2020. Razlog je, da želijo najprej ugotoviti, kakšne so realne številke o izpustih CO2. Nato bodo davke prilagodili postopoma. Kakšni bodo vplivi WLTP, bomo videli postopoma.
Toyota je bila dolgo let edina, ki je predstavljala hibridna vozila. Zdaj se bodo zaradi ostrejših zahtev glede emisij hibridne tehnologije posluževali mnogi avtomobilski proizvajalci. Za razliko od vas pa nekateri predstavljajo še mehkejše različice
hibridov, s t. i. 48 voltnim sistemom. Jim boste sledili?
Mi se bomo držali polnega hibridnega sistema. Ne razmišljamo o 48 voltni tehnologiji.
Za večja vozila imate v paleti še vedno dizelske motorje. Kdaj bodo vozila land cruiser, proace verso ali hilux na voljo v hibridni tehnologiji?
Najprej moramo videti, kaj se bo dogajalo s tem razredom vozil in ali bomo dosegali cilje CO2.
Kdo so novi kupci, ki pridejo k vaši znamki zato, ker imate v ponudbi toliko hibridnih vozil? So to kupci množičnih znamk ali tudi kupci premium avtomobilskih znamk?
Tu gre za veliko raznolikost. K Toyoti prihajajo tudi kupci premium znamk. Težko izpostavimo en sam profil voznika, ali da bi izpostavljali razred. Zanimivo je, da je veliko starejših voznikov, ki se odločajo za hibride. Pri prodaji hibridov je zelo pomembno, da so prodajalci dobro strokovno podkovani, da znajo stranki predstaviti prednost hibridne tehnologije. Veliko je tudi mlajših kupcev, predvsem zaradi modela C-HR.
Na avtomobilskem salonu v Parizu ste predstavili novo corollo, ki zamenjuje aurisa. Gre še vedno za največji razred prodanih vozil v Evropi. Vsak peti novi avtomobil prihaja iz C razreda. Vendar pa naj bi jih v prihodnosti še naprej izpodrivali SUV modeli. Kaj se bo zgodilo s C razredom?
V C razredu imamo tudi SUV, in sicer C-HR, kar zadeva kombilimuzine in limuzine, opažamo spremembe, vendar pa je to še vedno najmočnejši razred.
Nimate pa SUV vozila v B razredu.
Tega se zavedamo. Je zelo atraktiven razred. Moj smeh in namig je lahko odgovor na vaše vprašanje.
Torej lahko v kratkem pričakujemo nov izdelek iz vaše strani. V corolli ste predstavili dva različno zmogljiva hibridna sistema. Boste z zmogljivejšimi hibridi poskušali nagovoriti kupce, ki prisegajo na dizelske avtomobile ali turbobencinske avtomobile?
Drži, zdaj imamo hibridni sistem z dvolitrskim bencinskim motorjem in elektromotorjem. Opcije so odprte. Želimo, da bodo naša vozila bolj razburljiva tudi, ko govorimo o voznih lastnostih.
Še eno pogosto vprašanje, ki ga novinarji zastavljamo vsako leto. Verjamem, da vam gre na živce, ampak vseeno. Zakaj Toyota pri hibridih še vedno nima dvosklopčnega samodejnega menjalnika in prisegate na CVT, ki pa povzroča več hrupa. Bodimo pošteni.
(Smeh). CVT tehnologijo stalno izpopolnjujemo. Izkušnje vožnje s CVT menjalnikom so veliko boljše kot še pred leti. Samo poglejmo priusa. CVT menjalnik še vedno najbolje ustreza naši hibridni tehnologiji, zato ni pričakovati, da bi posegli po dvosklopčnem menjalniku.
100-odstotno električna vozila?
Delamo na tem.
Kdaj bomo lahko kaj videli, preizkusili?
Govorimo le globalno. Do leta 2020 bomo imeli 10 modelov, začeli bomo na Kitajskem, kasneje pa bomo širili paleto po vsem svetu. Vedno smo poudarjali, da bomo ponudili tako hibride, kot priključne hibride, 100-odstotno električna vozila in vozila na gorivne celice.
Že prej ste sami omenili, da električna vozila prinašajo velike spremembe v proizvodnjo, saj so sestavljena iz manj vrtljivih delov in so manj kompleksna za proizvodnjo. Enako naj bi veljalo za vzdrževanje, pritožujejo se dobavitelji avtomobilski industriji. Lahko res pričakujemo manj delovne sile v avtomobilski industriji?
Nov bruseljski model bo potreboval izboljšave. Le 100-odstotna električna vozila bi zagotovo prinesla to, kar ste našteli. To se v naslednjih 10 letih sicer še ne bo občutilo, se bo pa močno občutilo do leta 2040 ali 2050. Pri 100-odstotno električnih vozilih se postavlja tudi vprašanje o tehnologiji proizvodnje baterij. Potrebovali bomo nove materiale, novo mrežo dobaviteljev. To so velike spremembe. Veliko je vprašanj, tudi glede cene surovin. Veliko stvari je v zraku.
Kitajci napovedujejo, da bodo do leta 2050 glavni na področju električnih vozil. Gledate na njih kot na konkurenco?
Tega ne moremo komentirati. Lahko pa rečemo, da imamo radi konkurenco, saj je avtomobilska industrija od nekdaj zelo konkurenčna. Z njimi bomo tekmovali.
