Na slovenski predstavitvi opla grandlanda je namreč sodeloval tudi Oplov vodja zunanjega oblikovanja Niels Loeb, ki je pri Oplu zaposlen že od leta 1991. V tem času je na znamki pustil velik pečat, saj med avtomobili, pri katerih je sodeloval, lahko štejemo opel signum, opel speedster, opel corsa, opel mokka, opel astra zadnje generacije in še številne druge avtomobile. V intervjuju nam je pojasnil, kakšno vlogo ima Opel v okviru skupine Stellantis, kaj je po njegovem novega na grandlandu in kaj je danes pomembno na področju oblikovanja avtomobilov.
Opel je že nekaj časa del skupine Stellantis oziroma nekdanje skupine PSA. Kako se je to odrazilo na oblikovanju oplov v primerjavi s hišnimi tekmeci.
Da, pred skupino PSA, ki je pozneje postala del skupine Stellantis, smo bili osemdeset let del General Motorsa. Lahko rečemo, da smo vedno delali v okviru globalnega podjetja. Način, na katerega smo delali, je vedno bil bolj ali manj enak kot zdaj v okviru Stellantisa.
V okviru General Motorsa smo imeli veliko znamk. Oplovo pozicijo smo morali ločevati od ostalih, imeli smo veliko več delitev. Opel je bil na nekaterih trgih Buick, v Avstraliji je bil Holden in tako naprej. Zdaj je Opel samo Opel. To je lepota delovanja v okviru Stellantisa. Čeprav imamo verjetno v okviru skupine več sestrskih znamk, ki tekmujejo med seboj, smo pri oblikovanju vozil veliko bolj samostojni. Ko voznik naše avtomobile vidi, občuti, se jih dotakne, in ko jih vozi, ima povsem drugačen občutek kot pri drugih znamkah iz skupine.
Rekel bi, da je bil prihod v okvir skupine Stellantis za nas velika pridobitev. V okviru General Motorsa je bilo lepo delati, a Stellantis nam pušča veliko več svobode. Našega vizirja denimo pod GM-om ne bi mogli imeti, saj bi pri Buicku rekli, da jim ni všeč, da je videti kot camaro ali kaj podobnega. Leta 2017, ko smo postali del skupine PSA, smo imeli možnost, da se kot znamka redefiniramo. Lahko bi rekel, da smo se kot znamka ponovno oblikovali in naostrili naš celotni podpis. Po letu 2017 smo torej postajali bolj Opel.
Je na grandlandu ostal kakšen element iz GM-ovega obdobja?
Ne. Nič ni ostalo. Če gremo okrog avtomobila, ne najdemo niti enega dela, ki bi pripadal prejšnjemu obdobju. Tedaj je torej prišlo do velike spremembe, ločitve med podjetjema. Seveda nas je veliko zaposlenih še iz časov GM, vendar smo privrženi Oplu, torej je identiteta še vedno enaka. Krovna podjetja so se zamenjala, znamka pa sledi svojim smernicam.
Kaj bi izpostavili na novem grandlandu?
Grandlandov oblikovni jezik se imenuje "Bold and Pure" (drzen in čist). Pri "Bold" gre predvsem za oblikovanje zelo ekspresivnih proporc. Njegov oblikovni jezik je zares sodoben in izstopa. Avto lahko vidite od daleč in ste lahko prepričani, da je opel. Pri "Pure" pa gre za izvedbo s pozornostjo do detajlov, "razstrupitvijo" oblik, ki niso preobremenjene s podrobnostmi. Imamo le nekaj izstopajočih elementov, ki pa se zlijejo v razmeroma čiste oblike.
Kaj smo torej pri znamki naredili? Drznost prihaja iz proporc. Grandland je precej velik avto, z veliko osebnosti in prezence na cesti. Ko ga vidite, čutite njegovo prisotnost. Drzna je tudi razdelitev z barvo. Streha je črna, prav tako spodnji del, imamo tudi drzen vizir z veliko grafiko, vendar je lepo in natančno tehnološko izveden. Čistost pa izhaja iz površin. Če si ogledate površine karoserije, vidite le nekaj ključnih linij, ki izstopajo. Takšne so denimo mišičaste vdolbine koles ali pa prelom na pokrovu motorja, ki je eno od Oplovih obeležij in se nadaljuje v kompas, ki ga tvori skupaj s horizontalnimi linijami vizirja. Čistost se odraža tudi v notranjosti, s prečiščeno ureditvijo kabine, ki e tudi praktična, z veliko prostora za shranjevanje malenkosti.
Kako pa bi novega grandlanda primerjali s prejšnjim?
Novi grandland je vsekakor bolj zvest imenu. Prejšnji je bil precej manjši, imel je krajšo medosno razdaljo, bil je bolj kompakten avto. Bolj je bil podoben kombilimuzini C segmenta. Novi grandland je veliko višji, daljši, bolj ustreza imenu grand. Prejšnji je bil manj grand. Tudi sam sem dve leti vozil grandland GSe, bi je fantastičen. Pogrešal pa sem prostornost v notranjosti, predvsem možnosti odlagalnih površin v prvi vrsti. Druga vrsta je bila precej tesna, prtljažnik pa majhen. Na novem grandlandu smo izboljšali področja, kjer prejšnji ni izpolnil pričakovanj. Za novega upamo, da jih bo in bo res grand.
Opel pogosto v novih modelih išče motive v svojih legendah, kakršni sta denimo manta ali frontera. Obstaja tudi kakšna takšna povezava na grandlandu?
Zares ni ničesar, za kar bio lahko rekli, da smo se ozrli v preteklost. Omenili ste forntero. Frontera je bila bolj funkcionalen avto, in v novi izvedbi poskušamo ponoviti njeno osebnost. V grandland pa nismo zares integrirali lastnosti prejšnjih modelov. Morda bi lahko nekaj izhodišč našli v insignii country tourer, vendar ta avto ni bil ravno inspiracija za grandland. Pred tem nismo imeli nič takšnega, kar bi lahko vzeli za zgled pri oblikovanju grandlanda. Ne nismo se zares ozirali v preteklost.
Kako pa ste novega grandlanda denimo ločili od peugeota 3008, s katerim si deli tehniko?
Seveda sodelujemo s kolegi iz drugih znamk, ko gre za osnovne odločitve. Hočemo zagotoviti, da se avtomobili dovolj ločujejo, da pride do čim manj prekrivanj potencialnih kupcev. Zagotoviti hočemo, da se avtomobili oblikovno res razlikujejo. Eden od takšnih ločevalnih elementov je zadnji del. Mi smo hoteli imeti precej daljšo streho in bolj oster zaključek. Poskušali smo zagotoviti nekaj več prostora v prtljažniku. Za spodnji del odprtine prtljažnih vrat sem precej gotov, da je enak kot na peugeotu, zgornji del pa se precej razlikuje. Tehnično pomembni deli so torej enaki, saj jih omejuje fizika, drugje pa se poskušamo oddaljiti od sorodnih modelov.
Kakšen je vaš recept za izstopanje?
Ne glede na to, za kateri avto gre, morate imeti močno znamko in dizajn. Oba delata skupaj. Seveda je pomembno tudi delo inženirjev, vendar je oblika to, kar stranka vidi najprej. Prvi vtis šteje. Ta mora biti dober, saj druge priložnosti morda ne bo. Pomembno je tudi, kako se stranka počuti v avtomobilu, na koncu pa tudi to, kako se avto pelje. Konec koncev pa je oblika še vedno najpomembnejša. To velja ne glede na to, za kateri avto gre. Mi pa se vedno trudimo zagotoviti občutek, da gre pri naših modelih prepoznavno za ople. To pomeni, da je prava kombinacija velikosti in vsebine, barvnih elementov in podobno.
Oblika je torej najpomembnejša. Vendar je avto tudi celovit paket, Na kaj morate biti danes pozorni, ko oblikujete avto?
Danes je v ospredju predvsem elektrifikacija. Nekateri elementi karoserije so se zato spremenili. Električni avtomobili denimo potrebujejo manj hlajenja od bencinskih. Grafično je zato lahko prednji del drugačen. Ne potrebujete več velike maske. zato vizir dejansko ni maska, ampak je ravna ploskev. To je prednost elektrifikacije. Po drugi strani je aerodinamika bolj pomembna, saj je od nje odvisen doseg. Vsako spremembo na obliki avtomobila zato preskusimo v vetrovniku in odločitev je odvisna od meritev. Vzemimo samo grebenski zaključek strešne linije, ki se z majhnim trikotnikom spusti proti zadku. Če bi ta ostal navpičen, bi bila aerodinamika avtomobila precej slabša, saj bi se za njim ustvarjali vrtinci. Tudi vrzel pod prednjim robom motornega pokrova smo zatesnili n s tem precej izboljšali tok zraka. Z le majhnimi popravki lahko na koncu torej veliko pridobimo.
Pri Oplu ste bili vedno ponosni na luči. V katero smer boste šli glede tega pri znamki v prihodnje?
To vam težko povem. Vem, da so tehnologija današnjega dne led svetilke, laserski žarometi pa so tudi pomembni. Ne vem pa, kaj nam bo prinesla prihodnost. Pri tem tesno sodelujemo z dobavitelji. Kar se tiče "kompasa", ga bomo v prihodnosti gotovo ohranili kot svetlobni podpis, videli boste veliko več tega. Mogoče bo bolj prefinjen in natančen, morda se bodo spremenila sorazmerja. Vedno pa bomo imeli zmogljive luči. Te so del našega DNK. Luči so pomembne za varnost, hkrati pa jih je tudi lepo videti. Gotovo bomo ohranili tudi svetlobni logo na zadku. To, da smo se zadaj znebili bliska na zadku, je bilo drzna odločitev. Na splošno poskušamo ohranjati simetrijo. Idealna bi bila tudi navpična zavorna luč, vendar zanjo nismo našli prostora.
Kokpiti avtomobilov so se v zadnjih letih popolnoma digitalizirali, kako se oblikovalci odzivajo na pričakovanja o digitalizaciji?
To sicer ni direktno območje mojega dela, vendar vam lahko povem, da je že namestitev zaslonov zelo zahtevna. Že zaradi velikostnih razlik. Danes so pričakovani interaktivni zasloni, ki sledijo obliki armaturne plošče. V avtomobilu ni več zgolj hardversko zasnovanih zaslonov, ampak najprej oblikujete površino in jih potem integrirate vanjo.
To smo pokazali na nekaterih konceptih v preteklosti. Morda bo šlo tako naprej, vendar je to odvisno od veliko aspektov: ergonomije, berljivosti, kako zaslone konfigurirate, kako prehajate med meniji. Na področju infotainmenta se dogaja veliko. Notranjost avtomobilov je izčiščena, funkcionalnosti je veliko. Kar se tiče Oplove notranjosti bi v prihodnje lahko postala bolj futuristična. Vse bolj pomembna je tudi uporaba svetlobe. Danes jo bolj uporabljamo za dekoracijo, v prihodnje pa bi jo lahko uporabljali bolj informativno.
Kaj bo prinesla prihodnost. Kam se bo avtomobilski dizajn razvijal?
Dobro vprašanje. Odgovor je malce podoben prerokbam na osnovi zrenja v kristalno kroglo. Iz osebne izkušnje vam lahko povem, da je na razvoj dizajna vedno vplivala tehnologija. Spomnim se časa, ko smo oblikovali corso D. Tedaj smo začeli razmišljati o tem, kakšen pomen bi lahko imel svetlobni podpis. Imeli smo različna svetlobna podpisa na zadkih tri- in petvratne corse. Tedaj smo bili zelo omejeni s halogenskimi žarnicami.
Potem so prišle LED svetilke, ki so nam marsikaj olajšale. Bile so velik korak naprej. Ne vem, kaj bo prinesla prihodnost. Idealno gremo radi do roba tega, kar lahko z dizajnom dosežemo, vendar potrebujemo tehnologijo, ki nam to omogoči. Morda bo v prihodnosti veliko vlogo igrala umetna inteligenca. Ta nam bo gotovo pomagala pri oblikovanju, vendar ne verjamem, da bo opravila vse delo. Človek bo še vedno človek, kar bo vplivalo tudi na avtomobile.
Osebno bi rad videl manjše avtomobile, vendar bo to odvisno predvsem od velikosti baterij. Oblika pa bo vedno odvisna od znamke, kar pa velja za vse znamke, ne le za nas.
