Peugeot 3008: občutki kot v premium nemških avtomobilih

Peugeot je s prvo generacijo modela 3008 premalo izrazil moderen videz športnega terenca, ki mora biti robustne, a hkrati dinamičen. Francozi, zvesti enoprostorcem, so se razvoja in umestitve modela lotili nekoliko drugače kot konkurenca, na primer Nissan z modelom qashqai, ki je ponudil veliko bolj "šminkerski" in družinsko orientiran avtomobil izraziteje terenskega videza.

3008 je vse preveč konkuriral z enoprostorskim modelom peugeotom 5008. V zadnjih letih je obema "pošla sapa", Peugeot pa je modela naredil veliko bolj raznolika. 5008 bo zdaj s sedmimi sedeži zadovoljeval potrebe večjih družin, 3008 pa bo po preizkušenem več kot očitno močan konkurent v razredu kompaktni športnih terencev, ki je najbolje prodajan segment vozil v Evropi.

Toliko "firbcev“ že dolgo nisem videl

Kaj je razlog za uspeh tovrstnih vozil? Sam bi izpostavil videz in temu pritrjujejo tudi prodajalci. Vozniki so se v korist robustnosti in s tem občutka varnosti ter atraktivnosti, več kot očitno pripravljeni odreči boljšim voznim lastnostim, ki jih ponujajo karavani. In pri Peugeotu so z dizajnom zadeli v polno. Toliko pogledov, kot jih je med testom privlačil ta SUV, jih trenutno po mojih opažanjih v tem razredu ponuja le še nova toyota C-HR. Nič čudnega, da sem na oknu testnega vozila stalno čistil prstne odtise.

Anže Petkovšek

Kaj je tako posebnega?

V primerjavi s prvo generacijo 3008, ,pri katerem zaradi za takratne čase polarizajoče oblike še nismo dobro vedeli, koga vse nagovarja, je novinec precej bolj “artikuliran”, zaokrožen. 4,45 metra dolg avto z različnimi lastnostmi in detajli daje videz postavneža, visok nos z mačjimi led očmi (1200 evrov doplačila) in položnim motornim pokrovom le še dodatno nakazuje, da gre za pravega terenca, ki je povrh vsega lahko dvobarvne zunanjosti.

Visoki boki se zaključujejo v odsekanem zadku z markantno vgrajenimi polnimi in ponoči odlično delujočimi LED lučmi v prepoznavni obliki levje šape. Med dodatki so kontrastni pragovi in terenska zaščita, avto je terensko dvignjen nad tlemi. Skratka, z videzom zelo dobro prikriva eno svojih poglavitnih pomanjkljivosti v primerjavi s konkurenti - da ni na voljo s pravim 4x4 pogonom.

Žurnal24 main

Žurnal24 main

Digitalni merilniki pika na i

Peugeot je v potovalni kabini predstavil drugo generacijo i-cockipta, s to posebnostjo, da so merilniki povsem digitalni. Volan je še vedno majhen, tako kot pri 208, 2008 in 308, s tem, da je na obeh delih odrezan, s čimer zdaj, tudi, če si sedež postavim v najnižji položaj, nimam več težav s pogledom na merilnike.

Prav zaradi digitalnih merilnikov, head-up zaslon ni potreben. Voznik s stikalom na večopravilnem volanu nastavlja različne poglede na merilnike, lahko izpostavi satelitsko navigacijo, podatke o vožnji, ali pa izbere klasičen videz merilnikov. Pred očmi pridobiva tudi vse informacije o asistenčnih sistemih, od omejitve na cesti do opozorila na možnost trčenja.

Všeč mi je, da so Francozi resno vzeli kritike in temeljito posodobili zabavno-informacijski sitem. Velik, 8-palčni zaslon na dotik, so po zgledu na premium proizvajalce vozil posadili na vrh armaturne plošče. Sistem na dotik ima pohvalno večje ikone in odlično grafično podobo, standardno ponuja MirrorLink and Apple CarPlay, povezava s telefonom pa je hitra in enostavna tudi za tiste, ki niste vajeni tehnike.

A odzivnost še vedno ni med najhitrejšimi na trgu. Vseeno deluje spodobno, predvsem pa zelo všečno. Ločljivost slike vzvratne kamere s 360-stopinjskim pogledom na okolico vozila (720 evrov doplačila) ni med najboljšimi. Zdaj so pod zaslon namestili dodatna stikala, s katerim neposredno dostopamo do različnih ukazov (navigacija, klima, radijske postaje, telefonski imenik...). V i-cockiptu prve generacije je pritiskanje na zaslon veliko zamudnejše, kar vpliva tudi na varnost med vožnjo.

3008 me je poleg digitalizacije navdušil na dveh področjih. Prvi je dizajn, ki je nenavaden, celo futurističen, a hkrati zelo všečen. Futuristična stikala spominjajo na borbena letala, nekaj podobnega najdemo v minijih, ročica avtomatskega menjalnika je bolj podobna vzvodu in deluje sveže originalno, velika panoramska streha (1250 evrov doplačila) pa bo všeč odraslim in otrokom, saj v potovalno kabino prinaša veliko svetlobe. Sedeži so prav tako oblikovno zelo privlačni, prav tako majhen volan.

Anže Petkovšek

Žurnal24 main

Materiali boljši kot v marsikaterem premium tekmecu

Drugo področje so materiali. Usnje ni tako kakovostno kot v vozilih višjega cenovnega segmenta, a vseeno zelo prijetno in kakovostno. Najdemo ga na sedežih in drugih delih vozila. Plastika je mehka, zelo všečna pa je kontrastna siva in na oko ter dotik prijetna tkanina, v katero je delno oblečena armaturna plošča. Zelo originalno. Prav zaradi dizajna in materialov sem imel vtis, da sedim v vozilu višjega cenovnega razreda, pa še BMW X1 in audi Q3, se oblikovno, in tudi všečno ne moreta kosati s Francozom. Še najboljša primerjava bi bila z mercedesom GLC.

3008 je eden najbolj kompaktnih terencev na trgu, a praktičnosti mu ne moremo očitati. Prostor je odmerjen premišljeno, zdaj je tudi v Peugeotih dovolj prostora denarnico in odlagališč za lončke kave. Uporaben je tako sredinski predal, kot velik predal pred sopotnikom. V stranskih vratih ni veliko prostora. Veseli me, da so sidrišča za otroške sedeže končno bolje dosegljiva, kot v Peugeotovih modelih starejšega letnika. Je pa zdaj zaradi terenske zasnove na zadnji klopi nekoliko manj prostora, kot prej, a še vedno dovolj, da med dvema otroškima sedežema sedi še odrasla oseba.

Anže Petkovšek

Za več varnosti je potrebo doplačati

3008 je med bolj dinamičnimi naravnanimi športnimi terenci v svojem razredu. Čvrsta karoserija se pozna v zmernem nagibanju v ovinkih, kar za Francoze zgodovinsko gledano ni bilo najbolj znano. Zato pa se davek dobre dinamičnosti nekoliko pozna na udobju. Sploh na zadnji klopi se čuti vsaka večja luknja na cesti. Majhen volan je tudi v 3008 zadetek v črno. Vožnja je tudi zaradi njega zabavna, kot tudi zaradi velike okretnosti. V mestih je z njim prav prijetno vijugati. Pri hitrejši vožnji bi si želel čutiti malo več dogajanja izpod koles.

1,6-litrski turbodizel z 88 kilovati ne ponuja presežka, a bo zadovoljil večino voznikov. Zato se mi zdi najbolj racionalna izbira. Odličen je tudi šeststopenjski samodejni menjalnik, čez leto dni utegne biti na voljo že osemstopenjski. Šeststopenjska avtomatika je v primerjavi z ročnim šeststopenjskim menjalnikom dražja za 1.500 evrov, a doplačilo priporočam. Žal pa tisti, ki prisegajo na avtomatiko in bi radi imeli zmogljivejši motor, ne morejo izbrati dvolitrskega motorja s 110 kilovatov moči (150 KM), ampak različico GT z dvolitrskim motorjem in 133 kilovatov moči (180 KM), ki je na voljo le z najbogatejšim paketom opreme in ceno vsaj 34.890 evrov. 88-kilovatni 1,6 litrski dizel je lahko prav ekonomičen. Na testnem krogu sem izmeril porabo 5,7 litra, ob malo bolj dinamični vsakodnevni vožnji je bilo povprečje 6,7 litra plinskega olja na 100 kilometrov poti.

Anže Petkovšek