Avto
43870 ogledov

Tako je odmevna nesreča na obvoznici streznila slovenske voznike

nesreča tovornjak golovec PrtScr YouTube/klip.si
"Povsem netipična nesreča." Na slovenskih avtocestah kilometri podobne netestirane ograje.

Prometna nesreča na razcepu Malence, v kateri je umrl voznik tovornjaka, ki je padel z viadukta, je odprla vprašanje ustreznosti ograj na avtocestah.

Trinajstega novembra se je na razcepu Malence zgodila huda prometna nesreča, v kateri je umrl 53-letni državljan Madžarske. Do nesreče je prišlo, ker je osebno vozilo trčilo v tovorno vozilo. Tovornjak je ob trku prebil varovalno ograjo in padel z viadukta v globino približno 20 metrov.

Kmalu po nesreči so se pojavila vprašanja o tem, ali je betonska ograja ustrezno opravila svojo nalogo ali ne. Betonska varnostna ograja na razcepu Malence je bila tam postavljena v fazi gradnje omenjenega avtocestnega odseka med leti 1996 in 1999. "Vgrajena betonska varnostna ograja je bila v tistem času standardni proizvod, ki se je glede na takratna spoznanja stroke splošno uporabljal za preprečevanje zdrsa vozila z objektov, za njegovo uporabo pa ni bilo predpisano predhodno testiranje," pojasnjujejo na Darsu.

Varnostne ograje, ki se uporabljajo sedaj kot standardna oprema cest, morajo biti po sedaj veljavnih predpisih testirane. To velja tako za betonske kot tudi jeklene ograje ter njihove zaključne elemente in blažilnike trkov. "Karakteristike ograj se preskušajo na testnem polju s simulacijo trka na način, kot ga določa standard SIST EN 1317." 

Po tem standardu, ki ga morajo upoštevati vse članice EU, se na testnem polju pod točno določenimi pogoji, kot sta kot trčenja in hitrost vozila, izvedejo trki karakterističnega vozila (od osebnih vozil teže 900 kilogramov do težkih tovornih vozil teže 38 ton). Merijo se vplivi na voznika v vozilu in preverjajo posledice trka na vozilo (gibanje vozila ob in po trku v ograjo).

"Vse ograje, ki so bile vgrajene pred uveljavitvijo sedanjih predpisov, bo potrebno skladno z določili Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah zamenjati do meseca junija 2026," pravijo na Darsu.

Dars skladno z zdaj veljavnimi predpisi na novozgrajenih odsekih vgrajuje le testirane varnostne ograje, v območjih rekonstrukcij oziroma obsežnejših obnov posameznih odsekov avtocest in hitrih cest stare ograje nadomeščajo z novimi, testiranimi. Prav tako po posebnih pogodbah menjajo varnostne ograje na odsekih, kjer v kratkem ni predvidene rekonstrukcije odseka avtoceste oz. hitre ceste.

Kaj se je zgodilo na Malencah?

Na Darsu ob tem poudarjajo, da se prometne nesreče, ki se dogajajo na cestah, po svojih karakteristikah lahko razlikujejo od trka vozila v varnostno ograjo pri njenem testiranju. "V primeru nesreče v razcepu Malence je tovorno vozilo trčilo v ograjo ob umikanju tovornega vozila na desno, s čimer je voznik poskušal preprečiti trk z osebnim vozilom. Do trka v ograjo je prišlo pod bistveno manjšim kotom, kot je tisti pri testiranjih ograje. To je bil razlog, da ograja vozila ni preusmerila nazaj na vozišče, ampak so se kolesa ob tiščanju v ograjo nanjo povzpela, to pa je dvignilo težišče priklopnika nad vrh ograje. Ker cesta na tem delu poteka v levem ovinku, je centrifugalna sila povzročila prevrnitev priklopnika čez vrh ograje. Kaj bi se zgodilo v primeru, da bi bila na objektu skladno s standardom testirana varnostna ograja, je praktično nemogoče napovedati, ker je šlo, kot smo že navedli, za povsem netipično trčenje," potek nesreče opišejo na Darsu.

Kako hitro je vozil voznik osebnega vozila, so na Darsu sicer poskušali ugotoviti s pomočjo videoposnetka, a jim to "zaradi slabe preglednosti nad orientacijskimi točkami (odsevniki na ograji, označbe na vozišču) ... ni uspelo".

Nesreča pri Malencah Slovenija Huda nesreča, tovorno vozilo padlo z viadukta

Razcep kot vsi drugi

Razcep Malence se ne razlikuje od podobnih odsekov. Na Darsu niso zaznali, da bi bila na tem odseku težava zaradi slabega vozišča. "Po naših podatkih iz aplikacije za obveščanje o dogodkih na avtocestah je bilo na odseku med priključkom Ljubljana jug in predorom Golovec, ki ga dnevno prevozi v povprečju nekaj več kot 21.000 vozil, v letošnjem letu 14 nesreč, kar je enako kot na primer na odseku razcepa Koseze od Podutika proti priključku Brdo."

Na razcepu je, tako kot na vseh razcepih, hitrost omejena na 80 kilometrov na uro, označeno pa je tudi, da gre za ovinek v levo. Odsek je bil zgrajen leta 1999 in odtlej ni bil deležen rekonstrukcije. "Še naprej bomo spremljali stanje vozišča in po potrebi izvajali začasne ukrepe, kot sta npr. visokotlačno čiščenje ali t. i. peskanje. Viadukt namreč ni v obstoječem načrtu obnov objektov do vključno leta 2022," pojasnjujejo na Darsu. 

Za povečanje tornih lastnosti vozišča se na Darsu odločijo na podlagi izvedenih meritev ali zaznave povečanega števila prometnih nesreč. Boljše torne sposobnosti lahko dosežejo z visokotlačnim pranjem vozišča (na krakih razcepov Kozarje, Malence, Zadobrova in Koseze je bilo opravljeno v decembru 2014 in januarju 2015; vozni pas v razcepu Malence za smer vožnje LJ jug - predor Golovec, kjer se je zgodila prometna nesreča, je bil opran 23. 1. 2015) in s tehnologijo peskanja z jeklenimi kroglicami (krak D priključka 0118 LJ jug in krak A (iz predora Golovec proti predoru Debeli hrib) sta bila peskana v maju 2018).

Iz podatkov o prekoračitvah voznih hitrosti na razcepu Malence, ki ga je posredoval Dars, je razvidno, da se je po dnevu, ko se je zgodila nesreča (sreda), število prekoračitev tako na voznem pasu (VVP) kot na prehitevalnem pasu (vpp) zelo zmanjšalo. Primerjava prekoračitev hitrosti vseh vozil v sredo in četrtek kaže, da se je število prekoračitev zmanjšalo za skoraj polovico. 

prekoračitve hitrosti Malence | Avtor: Dars Dars

Kako bodo ukrepali?

V fazi do rekonstrukcije objekta Dars večjih posegov ne načrtuje. "So pa v teku aktivnosti za zagotavljanje nadzora nad hitrostjo vozil, ki so del celovitega pristopa k nadzoru hitrosti na celotnem omrežju avtocest in hitrih cest v upravljanju družbe DARS. Ta nadzor bi na odprtih odsekih izvajali s sistemi za sekcijsko merjenje hitrosti, stacionarne radarje pa bi uporabljali predvsem na območju razcepov in priključkov, ker je ta vrsta nadzora učinkovita na krajših odsekih. Vzpostavitev teh sistemov pa je odvisna tudi od dogovorov s policijo, ki mora tako postavljeno opremo prevzeti v uporabo," dodajajo pri upravljalcu avtocestnega omrežja.

nesreča tovornjak golovec Pretresljiv posnetek Slovenija Kamere ujele nesrečo tovornjaka, ki je zgrmel v globino

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 12
  • bosonog 06:25 04.december 2019.

    Ni res, hitrost se je zmanjšala zaradi firbcev!

  • kapibara 11:00 02.december 2019.

    Kot je kriv... Kot je vedno nekdo drug, samo dejansko odgovorni NE !!

  • SamoResnica 06:50 02.december 2019.

    Mogoče bi bilo pametno uporabiti kaj podobnega https://youtu.be/vWkSHNWbfTM