Se nam obeta še bencinski cent?

Direkcija za infrastrukturo predlaga oblikovanje cestnega sklada, občine pa bi sredstva zbirale prek t.i. bencinskega centa.

Na ministrstvu za infrastrukturo medtem pravijo, da je cestni sklad zgolj ena od možnosti za zagotovitev stabilnega in dovoljšnjega finančnega vira za investicijsko vzdrževanje javne cestne infrastrukture. Do zamisli se bodo še opredelili.

Manj sredstev, večji učinek

Direkcija za infrastrukturo je pripravila predlog, kako z manj sredstvi doseči večji učinek. Ustanovitev cestnega sklada je del predlaganega programa strateških cest, saj je z dobrim načrtovanjem mogoče doseči izvedbo ukrepov ob nižjih stroških, za dobro načrtovanje pa je treba zagotoviti trajen in stabilen vir financiranja.

Direkcija predlaga, da se ob sredstvih, ki so namenjena izvajanju gospodarske javne službe rednega vzdrževanja državnih cest, zagotovi še v vsakoletnem fiksnem znesku sredstva za investicijsko vzdrževanje cest v šestletnem obdobju in ta sredstva prioritetno nameni za ceste, ki so za gospodarstvo in mobilnost prebivalstva najbolj pomembne, in nato do konca šestletnega obdobja izvede ukrepe še na ostalih cestah.

Predlog obsega tudi spremembo glede manjših projektov, ki so evidentirani v načrtu razvojnih programov. Namesto točkovnih ukrepov direkcija predlaga enovit poseg na celotnem odseku na način, da bo po izvedbi ukrepov v večletnem obdobju treba zgolj redno vzdrževanje odseka.

V šestletnem obdobju bi se zagotovil stabilen vir financiranja. Ustanovil bi se poseben evidenčni račun proračuna za obnovo cest, na katerega bi se stekala namensko zbrana sredstva iz naslova letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu ter delež trošarin, zbranih s prodajo pogonskih goriv - cestni sklad. Ob tem so poudarili, da njihov predlog ne pomeni nove dajatve, ampak gre za spremenjen način upravljanja s sredstvi, ki so jih lastniki vozil namensko plačali za vzdrževanje in obnovo državnega cestnega omrežja, ter delom dajatev, ki so bile plačane ob nakupu goriva.

Na ta način bi direkcija lahko bolj učinkovito planirala dela in zagotovila, da ne bi več prihajalo do situacij, kot so zaustavljena gradbišča oz. dolgotrajne zapore in omejitve po elementarnih dogodkih, saj bi lahko obveznosti prevzemala glede na pričakovane prilive in dela izvajala glede na vremenske razmere tudi v obdobju, ko mora sicer zaradi zaključevanja proračuna zaključevati projekte oz. del ne more izvajati, ker čaka na rebalans proračuna.

Izvajanje del bi po njihovem prepričanju praviloma potekalo hitreje, saj je dosedanja dinamika izvajanja del na terenu bila podrejena dinamiki razpoložljivih sredstev, kar je pomenilo, da so se obravnavali krajši odseki ali posamezne točke na teh odsekih oz. investicijo razdelilo na faze, ki so se izvajale tekom več let, skladno z razpoložljivimi sredstvi.

Občine bi imele bencinski cent

Združenje občin Slovenije medtem predlaga plačevanje t.i. bencinskega centa. V leti 2015 bi ta znašal 4,5 centa na liter motornega bencina in plinskega olja za pogonski namen ter 0,135 centa na kilogram utekočinjenega naftnega plina za pogonski namen. V prihodnjih letih bi se znesek zvišal na devet centov na liter oziroma na 2,7 centa na kilogram. Predlog občin sicer zajema tudi vplačevanje na posebni podračun kot namenska sredstva za redno vzdrževanje in investicije v državne ceste.

Uvedbi bencinskega centa sicer nasprotujejo v združenju za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije, kjer bi sicer podprli rešitev, da se iz že zdaj pobrane trošarine od prodaje goriv in iz davka za uporabo cest določen del nameni za vzdrževanje državnih cest.

"Gorivo je pri nas že preveč obremenjeno z raznimi dajatvami, kar povzroča nekonkurenčne cene goriv in zato izgubljamo pri tranzitnih prevoznikih, ki bi lahko kupovali več goriva pri nas in bi po naših informacijah bil učinek enak kot pri uvedbi bencinskega centa," je dejal direktor združenja Robert Sever.