100 gramov CO2 na kilometer poti naj bi bila emisijska meja novih vozil v Sloveniji leta 2025, še pol manj leta 2030. Avtomobili, ki bodo imeli večje emisije, bodo iz prodajnih salonov izločeni.
Pri ameriškem analitskem podjetju Boston Consulting Group (BCG) predvidevajo počasnejši prodor električnih vozil na svetovne trge, kot to predvideva slovenska vlada. Prepričani so, da bodo električna vozila odločen prodor naredila šele po letu 2025, do leta 2030 pa naj bi globalno gledano e-vozila predstavljala 14 odstotkov trga vozil. Do leta 2025 naj bi bil delež e-vozil le šest odstoten.
Pri BCG še ocenjujejo, da bo cena baterij za e-vozila drastično padla po letu 2020. Ocenjujejo, da bo njihova cena do leta 2025 padla na manj kot 70 evrov na kilovatno uro, kar je enkrat manj kot je cena danes, še leta 2010 pa je bila cena baterije za kilovatno uro 560 evrov.
Kako prepričati prepričane Slovence, ki kljub temu, da na leto prevozijo manj kot 5.000 kilometrov namesto dizelskega vozila izberejo hibridno vozilo, priključni hibrid ali električno vozilo.
Povprečna vožnja zelo kratka
Po podatkih Društva za sonaraven razvoj Focus je povprečna vožnja z avtomobilom le 3,2 kilometra, medtem ko povprečen slovenski voznik prevozi manj kot 50 kilometrov na dan, kar pomeni, da večini že z današnjimi dosegi, ki jih omogočajo električni avtomobili ne bi bilo treba polniti baterije avtomobila več kot enkrat na teden.
Skeptikov, ki so ob vladni odločitvi o omejitvah na novo registriranih vozil od leta 2025 oziroma 2030 zastrigli z ušesi, je veliko. Sploh ob omembi, da bo do leta 2030 po slovenskih cestah vozilo že 200 tisoč priključnih hibridov in električnih vozil.
Ali prodajalci vozil verjamejo naši vladi in kako se bodo soočili z izzivom, kot ga je v intervjuju za zurnal24.si poimenoval Andrej Bergant, direktor prodaje osebnih in lahkih dostavnih vozil pri podjetju Autocommerce, d.o.o, ko že čez sedem let v prodajnih salonih morda ne bodo smeli več prodajati vozil z izpusti nad 100 gramov, to pa je večina modelov, ki jih imajo v ponudbi danes.
Zgolj slaba vest do okolja ni dober motivator
"Danes je večina kupcev električnih vozil tehnoloških navdušencev, posameznikov in podjetij z velikim občutkom za ekologijo ter tistih, ki jih je navdušilo udobje in tišina vožnje z električnim avtomobilom," pravi Rok Istenič, predstavnik za stike z mediji pri Renault Slovenija in razložil, da da velika večina ljudi ekološke izdelke (pa naj si gre za gradbeni material, hrano ali mobilnost) kupi samo, če se jim to splača. Zgolj slaba vest do okolja po navadi žal ni dovolj močan motivator …
Na drugi strani pa se je z napredkom električnih vozil v zadnjem času izoblikovala skupina ljudi in podjetij, ki se jim nakup električnega vozila lahko tudi finančno že izplača. Njihovo število vztrajno narašča, pravi Istenič, predvsem zato, ker je doseg najnovejših električnih vozil, kot je renault zoe že 300 kilometrov, odločilen dejavnik pa so pogosto tudi državne subvencije, ki cenovno danes že izenačujejo električne in dizelske avtomobile. Istenič zatrjuje, da skupaj s stroškom najema baterij (pri Renaultu je treba v primeru električnega avtomobila baterije najemati) v večletni uporabi tistim uporabnikom, ki vsak dan prevozijo toliko kilometrov, kolikor omogoča zaloga energije z enkratnim polnjenjem, že lahko prinaša tudi finančno korist. Pri Renaultu ocenjujejo, da bo leta 2030 na slovenskih cestah voziti približno 130.000 električnih vozil. Toliko je danes na slovenskih cestah medregijskih dnevnih delovnih migrantov, ki na dan prevozijo približno 200 kilometrov. Prepričani so, da bo v prihodnjih letih naraščanja števila električnih vozil ekonomija obsega povzročila padec cen baterij (ali pa ob isti ceni večji doseg), kar bo pozitivno vplivalo na prodajo električnih vozil. "Dokler bo cena baterij še tako visoka, kot je danes, pa prodaje električnih vozil brez subvencij žal ne more biti," še dodaja Istenič.
Slovenija idealna za električna vozila
Direktor prodaje pri Renault Slovenija Marjan Murn meni, da je Slovenija za električno mobilnost tako rekoč idealna država. Glavni razlogi so: ohranitev za zdaj še relativno čistega okolja, velikost, geografske značilnosti, velik delež dnevnih migrantov, kratka povprečna dnevno prevožena pot avtomobilov ter zelo razkropljena poseljenost, ki je javni prevoz nikoli ne bo mogel v celoti ustrezno pokriti, zaradi česar bo individualna mobilnost pri nas vedno aktualna. Renault že danes pripravlja dolgoročno strategijo za prodor e-vozil, tako imajo v ponudbi tri vozila, ki pokrivajo zelo širok spekter potreb po individualni mobilnosti: twizy za urbano mobilnost v najožjih mestnih središčih, Kangoo Z.E. za dostavo znotraj urbanih središč ter zoe z dosegom do 300 kilometrov.
Murn dodaja, da bodo pripravljeni tudi na zahteve, ki izhajajo iz najnovejšega vladnega sklepa. Groupe Renault bo že do leta 2022 predstavila osem novih povsem električnih vozil ter 12 elektrificiranih vozil. "Konkretnih podrobnosti o teh vozilih še nimamo, vsekakor pa je jasno, da bomo že osem let pred uveljavitvijo vladne uredbe imeli številna vozila, katerih izpusti ne bodo presegali 50 gramov CO2 na prevoženi kilometer. Leta 2030 bomo tako vsekakor imeli v ponudbi ustrezno vozilo za potrebe vsakega našega kupca," pravi Murn.
Temu bo sledila tudi prodajno-servisna mreža. Danes imajo v Sloveniji sedem prodajno-servisnih centov za električna vozila, na začetku prihodnjega leta se jim bo pridružil še osmi. "Pri današnji prodaji električnih vozil s toliko centri v celoti pokrivamo vse potrebe. Ob naraščajoči prodaji pa bomo lahko zelo hitro tudi vse ostale centre usposobili za prodajo in servis električnih vozil. To pomeni šolanje zaposlenih, prilagoditev prodajnih in skladiščnih mest ter vzpostavitev servisnih mest z ustreznimi orodji za delo pod visoko napetostjo," pravi in dodaja, da imajo v Novem mestu tudi visoko usposobljen šolski center, ki vodi tovrstna usposabljanja – ne samo za njihove trgovce in mehanike, ampak tudi gasilce, reševalce in policijo. Tem enotam, ki v primeru nesreče prve pridejo v stik s poškodovanimi električnimi vozili, so že lani kot prvi v Sloveniji začeli ponujati ustrezna strokovna izobraževanja.
Vlada bo morala zavihati rokave
Murn še pravi, da je časovnica njihovega razvoja vozil hitrejša od časovnice, ki jo je predstavila vlada. Zato je za njih bolj pomembno, kako bo država vzporedno zagotovila ustrezno podporo trajnostni mobilnosti. Še nekaj časa bo treba ohraniti subvencije za nakup novih električnih vozil ter zagotoviti hiter razvoj polnih mest, predvsem pa podpreti razvoj pametnega električnega omrežja, ki bo tovrstno povečano potrebo po električni energiji ustrezno podprlo.
Bo sploh dovolj električnih vozil?
Pri sestrskem Nissanu, kjer že od leta 2018 veliko stavijo na novo generacijo leafa, najbolj prodajanega električnega vozila v Evropi, so zgodbo z električnimi začeli že leta 1947. Prvi vrhunec so dosegli v letu 2010, ko so lansirali prvi avtomobil za masovno javnost – leaf. Ta v drugi generaciji ponuja do 378 kilometrov dosega. Z napredkom razvoja e-vozil so pri Nissanu Slovenija prepričani, da je vladin cilj do leta 2030 uresničljiv.
Težava zna biti zagotavljanje zadostnih kvot vozil, saj je proizvodnja električnih vozil trenutno še majhna, večino proizvodnih kapacitet pa danes zasedejo države na severu Evrope, predvsem Norveška. Pri Nissanu pravijo, da je še veliko prezgodaj komentirati, ali bi to tudi v resnici lahko bila težava. "Upamo, da se bodo kvote v prihodnosti s povečanim povpraševanjem povečale in ne bodo igrale bistvene vloge," so zapisali v odgovoru.
Priviligirani pasovi, polnilnice pred bloki
Pri BMW Group, kjer so ustanovili posebno podznamko električnih vozil BMW i, pravijo, da je elektrifikacija del njihove strategije. Iz BMW Slovenija so nam potrdili, da bodo do leta 2025 ponujali 25 elektrificiranih modelov, od tega 12 popolnoma električnih. Pričakujejo, da bo delež naelektrenih avtomobilov predstavljal med 15 in 25 odstotkov njihove prodaje. "Gonilne sile prihajajoče mobilnosti smo poimenovali ACES (Automated, Connected, Electrified, Services/Shared) in s tem napovedali, da bo mobilnost prihodnosti trajnostna, povezana, naelektrena in avtonomna," pravijo pri BMW Slovenija. Hrati upajo, da bo država razširili spodbude za e-vozila, ne zgolj finančne, ampak tudi privilegije, kot je vožnja po dediciranih pasovih za javni promet, gostejša mreža polnilnic, predvsem v starejših blokovskih naseljih ipd.
Kar zadeva zadoščanje povpraševanju kupcev pa pravijo, da proizvodne kapacitete že sedaj in se bodo tudi v prihodnje, prilagajajo potrebam trga ter povpraševanju.
Če mislite da bodo stroški z električnim vozilom manjši se prekleto motite.Ko bo dovolj teh vozil v prometu bodo stroški polnjenja, cestnin in tako dalje precej veliki ne si metat peska v oči ker država nebo šla sebi v skledo… ...prikaži več kakat in vas bo kot vedno pošteno obrala brez skrbi zaenkrat pa se obljubjajo samo ah in oh tako kot za vsako stvar.
No kaj pa bomo z vozili naredili 1.1.2025 kateri bodo imeli 101g/km? Oz. bom drugače vprašal. Kako dolgo pa še mislijo prodajat avte z 100+ g/km?? do 31.12.2024?
ko bodo te avti bolj izpopolnjeni in dostopni pol se lahko pogovarjam