Po Kranju nikar peš ali s kolesom

Številne Kranjčane že več kot leto dni moti nov prometni režim na glavni mestni vpadnici po cesti Staneta Žargarja in Oldhamski cesti, kar priča kup pritožb na spletni strani mestne občine. Ob prenovi sistema krmiljenja prometa skozi 11 križišč so namreč pristojni semaforje nastavili tako, da se vzdolž kranjske prometne aorte, ki povezuje osrednje trgovsko središče z mestom, za pešce in kolesarje prižge zelena luč le, če ti prej pritisnejo na posebno tipko.

To pomeni, da pešcem in kolesarjem gori vedno rdeča luč, čeprav lahko avtomobili v isti smeri vozijo skozi zeleno. Če želijo prečiti cesto, da bi prišli v center ali v obratni smeri, morajo kolesarji in pešci pred vsakim semaforjem čakati na konec avtomobilskega zelenega intervala, nato pa še na interval prometa iz prečnih ulic.

 "Kako bi izgledalo, če bi morali tudi vozniki avtomobilov pritisniti na gumb, da se jim prikaže zelena? Pa veste koliko kolesarji izgubimo časa, ko moramo vsakič dol s kolesa in pritisniti tipko? ... Morda bi se vi, ki ste napisali ta odgovor, posvetovali z osebo, ki bi dejansko znala rešit ta problem, pogovorili ne pa vsakič naredili "copy paste" odgovora?", se je hudoval eden od občanov na ponavljajoče utemeljevanje pristojnega uradnika oziroma uradnice.

To je eden od številnih zapisov, v drugih se vrstijo opažanja, da se pešci ne znajdejo v ureditvi ali pa sploh ne čakajo na zeleno luč ter kar pri rdeči hodijo čez prehod za pešce. "S tem prihaja do neprijetnih situacij. Najmanj od tega je jeza voznikov, češ da sem v prekršku skozi rdečo, bila pa sem že v situacijah bliže trku, ker vozniki, ki zavijajo, ob rdeči luči na kolesarski stezi in prehodu za pešce na kolesarje in pešce niso preveč pozorni," je zapisala ena od uporabnic ceste. "Zadeva je zelo moteča predvsem za tekače in kolesarje, ki se morajo po nepotrebnem zaustavljati, neke uporabne vrednosti pa ni zaznati," dodaja tretji.

Na občini pravijo, da so zastoji do pet odstotkov manjši

Na kranjski mestni občini pojasnjujejo, da je bil poglavitni razlog za takšen sistem, v katerega so skupaj vložili okoli 350 tisoč evrov, zagotoviti "pretočnost vozil in s tem zmanjšati poraba časa vožnje na omenjenih cestah ter posledično prispevati k onesnaženju okolja."

Kot pravijo, so s tem pretočnost motornega prometa po vpadnici izboljšali za do pet odstotkov, v prvi vrsti zaradi krajšega časa, ki mine med izmenjavo prometa med glavno in stranskimi ulicami, saj mora biti v primeru prehajanja pešcev zaradi varnosti ta interval daljši.

"Posledica takega načina krmiljenja bi bila stalna nepretrgana kolona vozil na tej relaciji in bistveno zmanjšana pretočnost preko celega dne in ne zgolj v jutranjih in popoldanskih konicah." Na MOK vseeno obljubljajo, da bodo predlog po vzpostavitvi avtomatskega vklopa zelene luči za pešce in kolesarje v glavni smeri poslali projektantu in proizvajalcu semaforskih naprav v ovrednostenje, že vnaprej pa opozarjajo, da bo uvedba sprememb odvisna od razpoložljivih sredstev.

"Vsem ni mogoče ustreči"

Tudi stroka je v takšnih situacijah očitno trenutno še na strani avtomobilov, čeprav primera 11 zaporednih križišč verjetno ni v učbenikih. Kot je pojasnil Tomaž Tollazzi iz mariborskega centra za prometne gradnje, se sistem priklica zelene luči prek tipke na prehodih za pešce uporablja, ko se želi prometni tok avtomobilov čim prej spustiti skozi naselje, saj je s tem tudi onesnaževanja manj. Čeprav kranjskega primera ne pozna, pa se mu zdi rešitev, ko se sistem uporablja vzdolž celotne ulice in skozi križišča, bolj nenavadna. "Morda je razlog v tem, da se s tem zaščiti pešce in kolesarje, če veliko avtomobilov zavija desno. Včasih je težko ustvariti razmere, da bodo vsi zadovoljni."

V Kranju pa medtem pešci in kolesarji še vedno prečijo skozi rdečo.