Koncern Volkswagen je na svojem prvem energetskem dnevu, ki so ga poimenovali Power Day, predstavil tehnološko časovnico za področji baterij in polnjenja do leta 2030. Cilj časovnice je znižanje stroškov in kompleksnosti baterije, da bi električni avto s tem postal privlačen in dostopen za čim širši krog ljudi. Hkrati bo koncern pokril potrebe po baterijskih celicah do leta 2025 in še dlje, ko bo začel uvajati tehnologijo precej zmogljivejših trdnih baterij.
Samo v Evropi naj bi do konca desetletja nastalo šest gigatovarn s skupno kapaciteto 240 gigavatnih ur. »E-mobilnost je postala naša osrednja dejavnost. Zdaj v vrednostno verigo sistematično vključujemo tudi druge stopnje. Želimo si dolgoročno zagotoviti najboljši štartni položaj na dirki za najboljšo baterijo in najboljšo uporabniško izkušnjo v dobi brezemisijske mobilnosti,« je povedal predsednik uprave koncerna Volkswagen Herbert Diess.
Občutno povečanje proizvodnje celic v Evropi
Koncern želi pokriti čedalje večje potrebe po baterijskih celicah, zato na vso moč spodbuja vzpostavitev
novih proizvodnih kapacitet v Evropi. Do leta 2030 naj bi s partnerji v Evropi zagnali skupno šest tovarn baterijskih celic in tako zagotoviti zanesljivost oskrbe. Nove tovarne naj bi v končni fazi skupno proizvedle za 240 gigavatnih ur energije. Volkswagen s tem aktivno prispeva k uresničevanju evropskega zelenega dogovora. Prvi tovarni nastajata v švedskem mestu Skellefteå in v nemškem Salzgittru. Zaradi povečanja potreb se je Volkswagen odločil, da bo doslej načrtovano proizvodnjo celic prestrukturiral.
Proizvodnja Volkswagnovih vrhunskih celic bo potekala pretežno v sodelovanju s švedsko gigatovarno Northvolt Ett v mestu Skellefteå. Proizvodnja teh celic naj bi stekla leta 2023 in naj bi postopoma napredovala do letne kapacitete 40 GWh. Gigatovarna v Salzgittru, ki jo zdaj upravlja Volkswagen, bo od leta 2025 naprej proizvajala enotno celico za volumenski segment ter razvijala inovacije na področjih proizvodnega procesa, dizajna in kemije. Tudi tovarna v Salzgittru naj bi v prihodnosti predvidoma proizvedla do 40 GWh letno. S takim prestrukturiranjem naj bi koncern dosegel učinke ekonomije obsega in zmanjšal kompleksnost proizvodnje. Poleg tega naj bi obe gigatovarni uporabljali elektriko iz obnovljivih virov.
Možne lokacije in partnerje za preostale tovarne trenutno še preverjajo.
Z enotno celico do cenejših e-avtov
Nova enotna celica bo od leta 2023 naprej omogočila korenito zmanjšanje stroškov. »Naš cilj je znižati stroške in kompleksnost baterije, hkrati pa povečati njen doseg in zmogljivost,« je povedal direktor za poslovno področje tehnike Thomas Schmall. »Tako bo emobilnost dokončno postala dostopna in s tem glavna med pogonskimi tehnologijami.«
Poleg načrtovane lastne proizvodnje bo velik prihranek prinesla tudi nova enotna celica. Uvajati jo bodo začeli leta 2023, z letom 2030 pa se bo vgrajevala v do 80 odstotkov vseh e-vozil na ravni vseh koncernskih znamk. Prihranili bodo tudi z optimizacijo tipa celice, inovativnimi proizvodnimi metodami in sistematičnim recikliranjem. Volkswagen bo s tem stroške za baterije v vstopnem segmentu postopoma
znižal za do 50 odstotkov, v volumenskem segmentu pa za do 30 odstotkov.
»Tudi pri bateriji bomo prednosti, ki jih imamo kot veliko podjetje, uporabili v korist kupcev. Stroški za baterijske sisteme se bodo s tem znižali na povprečno precej manj kot 100 evrov na kilovatno uro. Tako bo e-mobilnost dokončno postala dostopna in s tem ena izmed ključnih pogonskih tehnologij,« je dejal Thomas Schmall.
Poleg enotne celice in sistematične vzpostavitve lastne proizvodnje nova tehnološka časovnica vključuje tudi integracijo dodatnih akterjev v sklopu vrednostne verige vse do recikliranja v industrijskem merilu. Skupaj z izbranimi strateškimi partnerji bo Volkswagen dolgoročno pokril potrebe po celicah za svojo e-ofenzivo. Poleg prihranka si obeta tudi napredek pri kapaciteti shranjevalnikov in sposobnosti hitrega polnjenja baterij. Nova prizmatična enotna celica poleg tega omogoča najboljše pogoje za prehod na trdno celico (solid cell) – to je naslednji veliki preskok v baterijski tehnologiji, ki ga Volkswagen pričakuje v drugi
polovici tega desetletja.
Tako pri bateriji kot tudi pri polnjenju koncern sistematično stavi na strateška partnerstva in učinkovito ravnanje z viri.
Vztraja pri svojih finančnih ciljih in še naprej stremi, da bi v osrednji dejavnosti – na področju avtomobilov – delež naložb v osnovna sredstva do leta 2025 znašal približno 6 odstotkov, neto očiščeni denarni tok na letni ravni pa več kot 10 milijard evrov.
VW je predstavil tudi načrte glede nadaljne gradnje omrežja za hitro polnjenje po Evropi, pri čemer odvisno od regije sodeluje z različnimi strateškimi partnerji.
Zanimiva je tudi napoved, da bodo v prihodnosti električni avto integrirali v zasebne, poslovne in javne energetske sisteme. Uporabniki bodo lahko obnovljivo elektriko iz solarnega sistema shranili v vozilu in jo po potrebi dovedli nazaj v hišno omrežje. Tako bodo ne samo manj odvisni od javnega električnega omrežja, temveč bodo še privarčevali pri stroških in emisijah CO 2 . Modeli, izdelani na podlagi Volkswagnove lastne električne platforme MEB, bodo s to tehnologijo opremljeni od leta 2022.
