V minulih dneh so na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi minister Peter Gašperšič, poslali v pregled osnutek novega Pravilnika o rednem vzdrževanju javnih cest, s katerim bi nadomestili 18 let star in nikoli noveliran pravilnik. Kot smo na Žurnal24 poročali novembra, je novi pravilnik globoko zarezal v dosedanja pravila predvsem glede opravljanja pregledniške službe. Tako ministrstvo vztraja, da glavne, tudi najbolj prometne ceste vzdrževalci pregledujejo le še "najmanj" dvakrat na teden, medtem ko je bila sedaj ta obveza vsak dan. Na ministrstvu sicer trdijo, da je to le minimalno postavljeni standard, koncesionar pa lahko po potrebi seveda opravlja tudi pogostejši nadzor.
Tudi na avtocestah bo Dars precej razbremenjen, namesto trikrat na dan bodo odslej vsak odsek avtoceste pregledovali le po enkrat. Manj pomembne ceste ostajajo pri sedanji ureditvi, ko jo je potrebno pregledati enkrat tedensko.
S prerazporeditvijo obljubljajo 30 kilometrov asfalta več
Na ministrstvu vztrajajo, da skušajo na ta način predvsem razbremeniti vzdrževalce oziroma sredstva prerazporediti drugam. 50 evrov, kolikor po navedbah Pavleta Hevke iz Direkcije za infrastrukturo stane vsaka ura preglednika z vozilom vred, bodo namenjali za redno vzdrževanje prometnega omrežja. Oziroma, kot je dejal Gašperšič, z znižanjem obveznosti pregledniške službe bodo zgolj na državnih cestah privarčevali tri milijone evrov letno, kar da je dovolj za 30 kilometrov novega dodatnega asfalta.
Kolesarji lahko vsaj z zapisanim zadovoljni
Občine, ki so pristojne za vzdrževanje zelo obsežnega občinskega omrežja, so bile nad predlogom pravilnika vseeno zelo nezadovoljne, prepričane so namreč, da jim nalaga nove naloge, ki bodo dodatno siromašile njihove proračune. Na ministrstvu so njihove tožbe zavrnili z utemeljitvijo, da jim pravilnik ne nalaga nič, kar ne bi določal že obstoječi zakon o cestah, novost je le zahteva, da morajo pregledniške službe vsaj enkrat tedensko pregledovati tudi kolesarske poti. Ta ureditev pa je "povsem smiselna in logična glede na razmah, ki ga je doživelo kolesarstvo od leta 1998 dalje."
Tudi glede hortikulutinih površin na državnih cestah, a znotraj meja naselij, se pri ministrstvu niso pustili prepričati, da bi njihovo urejanje prevzela na svoja pleča država. Po mnenju direkcije je normalno, da te zelene površine urejajo občine, saj z njimi poudarjajo neke "lokalne posebnosti."
Preden se zapodite v klanec, se zgledujte po ministru
V pravilniku ostaja tudi dikcija glede vzdrževanja klancev pozimi, ki je dvignila največ prahu: "Na odsekih cest z vzdolžnim naklonom nad 10 odstotkov se šteje, da je prevoznost zagotovljena tudi, če je promet možen samo z uporabo snežnih verig."
Na decembrski seji Odbora za infratruktura so na vprašanja poslancev tako predstavniki ministrstva in direkcije poslušali očitke poslancev, zakaj da pravilnik državljane, ki živijo na območjih z več kot 10-odstotnim naklonom, umešča med drugorazredne, saj da naj bi se zaradi tega vzdrževalci veliko manj trudili s pluženjem in posipanjem takšnih cest.
Gašperšič je tedaj pojasnil, da tudi sam živi na območju s 13-odstotnim klancem do hiše, in da včasih drugače kot z verigami niti po spluženi cesti ne more priti domov, navzdol pa se "odsankaš". "Tako da, bom rekel, je priporočljivo imeti vsaj tiste tekstilne verige za tisti klanec," je dal nasvet minister.
Kot primer navajajo še primer gorskih prelazov (Vršič, Predel, Jezerski vrh), kjer je obvezna uporaba verig ob sneženju "prej pravilo kot izjema".
PREBERITE ŠE:
andrej.leban@zurnal24.si
Kakšni bedaki !