Ko sem prvič opazila tipa, ki je vozil avto tako, da se je nagibal vstran (ponavadi v smeri sovoznika), sem pomislila, da ima morda kakšno telesno hibo. Ali da kaj išče na sosednjem sedežu. Toda natančnejše opazovanje voznikov mi je razkrilo, da je to nekakšen poseben stil vožnje. Stil, ki naj bi govoril: Jaz sem car! In ki naj bi privlačil nasprotni spol. Ne vem, morda sem jaz izvenserijska, toda takšno sedenje v avtomobilu me odbija prav tako kot zlate debele verige okrog moškega vratu.

Kolumnistka

izraža lastna stališča, ne stališč uredništva.

Od bahača do žurerja
Prepričana sem, da lahko po tem, kako moški sedi v avtu, objema volan, prestavlja prestavno ročico, pospešuje in zavira ... veliko izveš o njem. Ne samo o tem, kakšen je v postelji, temveč tudi, kakšna osebnost je.

Bahači – Vse počnejo velikopotezno: počasi odpirajo okno, volan držijo kot kralj svojo krono, desna roka jim rada počiva na prestavni ročici. Ali na nogi lepotice na sovoznikovem sedežu. Njim se tako nič ne more zgoditi, saj obvladajo svoj avtomobilski teritorij.

Nemirneži – Nenehno nekaj šarijo po gumbkih za zračenje, menjavajo radijske postaje, med vožnjo telefonarijo in brskajo po avtomobilskih predalih. Kot da bi ves čas nekaj iskali. Madona, kdo bo pa gledal na cesto?!

Elegantneži – Ljubijo ovinke, saj jim prav vsak predstavlja izziv, da ga bodo speljali čim bolj enakomerno, pa vendar hitro. Najraje vozijo ponoči. Vsake toliko s prsti zdrsijo po volanu, da še bolj začutijo povezanost z motorjem. Kajti če je kdo rojen za voznika formule 1, so to oni.

Agresivci – Ob agresivcu imaš občutek, da bo prestavno ročico nekega dne zagotovo izpulil, če ne, boš pa ob naslednjem zaviranju zanesljivo zletela skozi sprednjo šipo; pa čeprav si pripeta. Mehko zaviranje, kaj je že to?

Žurerji – Adrenalinska je tudi vožnja z žurerjem, ki mu je še vožnja z avtomobilom špas. Yeah, hitro sem pa tja, pa smo na cilju. "Da ti je slabo, praviš? Pa kako, saj se vendar peljeva čisto počasi," so začudeni žurerski vozniki.

Družinski stil
Seveda pa se tudi stil vožnje razvija in spreminja skupaj z voznikom. Zrelejša leta praviloma prinesejo več odgovornosti, tako da se kmalu pojavi tako imenovani družinski stil vožnje avtomobila. Skrbno preverjanje, ali je z vsemi družinskimi člani vse ok (da komu kaj preveč ne piha ali mu morda ni slabo), ustavljanje na počivališčih, nenehna skrb, da vsi deli avtomobila pravilno delujejo (Sem dobro zategnil pasove na prtljažniku? Ali bi že moral doliti olje?), hitra vožnja pa le na avtocesti. Družinski voznik se zaveda vseh možnih nevarnosti na cesti, zato je v njegovih očeh večina ostalih voznikov bedakov, ki sploh ne znajo voziti. "Pa saj to ni res! Obnaša se, kot da je sam na cesti."

Očitno večini moških voznikov očetovstvo zelo koristi, saj se šele takrat na cesti začnejo vesti zares odgovorno in empatično. Tako kot bi se morali vesti tudi takrat, ko so se prvič usedli za volan. Toda, kako to dopovedati na primer bahaču?!