Od daleč je delovalo, kot da smo se za tekmovalnim hrtom pognali sami ščeneti na kratkih nožicah. Renčali smo in grabili z nohti v podlago, hrt pa nas je ne glede na naše napore držal na varni razdalji. V resnici smo mi sedeli za volani najmočnejših serijskih leonov cupra, naš "pacecar" pa je bil cupraracer.
Seat nam je dokazal, česa vsega je danes zmožna znamka, ki je bila doslej vedno v senci nemških lastnikov. Zdi se, da so sedaj na polno stopili na sonce ali na plin, kot vzamete. Da niso zgolj nek derivat Volkswagna, temveč da se z lastnim oblikovanjem, razvojem in proizvodnimi kapacitetami, vse skupaj podprto s športnimi uspehi in zagnanostjo skoraj 15 tisoč zaposlenih, lahko profilirajo kot temperamenta španska znamka, ki pa je hkrati blizu ljudem.
"Pri Seatu je vedno šlo za ceno - kaj dobi lastnik za to, kar vloži," nam je ob robu centra Navak pod žgočim vojvodinskim soncem pojasnjeval Joan Sureda, pri Seatu zadolžen za tehnično dediščino. Poleg njega so bile prve štiri generacije modela ibiza in prvi dve generaciji leona, ki so drug poleg drugega najbolj jasni pokazatelj velikanskih sprememb v avtoindustriji zadnjih 20 oziroma 30 let. Poleg je bil dirkalni derivat aktualnega leona cupra racer, ki ga uspešno izkoriščajo v različnih tekmovalnih serijah po Evropi.
"Ni problema, kupite si golfa. Vendar pa ..."
"Ampak eno naših glavnih pravil je vedno bilo, da kupcu nudimo avto, ki ne bo le funkcionalen in tehnično napreden, temveč da bo v njem tudi užival. Velika večina kupcev dobro ve, da si naši avti vse bistvene sklope delijo z modeli Volkswagna. Kdor je pripravljen namesto našega leona kupiti VW golfa, naj ga kupi, v redu. Ampak pri nas lahko za dobro ceno ponudimo tudi veliko športnih emocij."
Zdi se, da pri Seatu ta recept danes končno deluje. Lani so dosegli rekord v prodaji, število izdelanih avtomobilov je preseglo 550 tisoč, izvažajo že v 80 držav sveta, nasmeški na obrazih so pristni. Ne le da imajo v ateci in ibizi povsem nova avta v izredno pomembnih prodajnih segmentih, tu je še prenovljeni leon, čez nekaj dni bodo pokazali B-suva arono, napovedan je že tudi večji suv.
In kaj smo počeli v Srbiji? To s hitrimi koraki razvijajočo državo so si pri Seatu izbrali kot lokacijo za premierno regionalno vožnjo njihovih športnejših izpeljank ateca FR in prenovljenega leona cupra s kar 221 kilovatnim motorjem.
Ateca FR ali križanec med cestnimi zmogljivosti ter nadpovprečnim off-roadom
Ateca FR športna čustva zelo dobro prenaša na suvovsko postavo. Črnina in svojstveni detajli, 19-palčna platišča ter aluminijasti dodatki jo že na zunaj ločujejo od običajne atece. Športni sedeži, usnje in alkantara, dodatki v črnini in aluminiju pa od znotraj še dopolnjujejo temperamentno španko.
Pod pokrov so poleg drugih motorjev ekskluzivno vgradili Audijev 2,0 TSI motor s 140 kilovati (190 KM), ki je povezan s sedemstopenjskim DSG menjalnikom, 4Drive je serijski. Krajša vožnja po vojvodinski planjavi v takšni opremi sicer ni mogla pokazati vsega, česar je sposobna, vsekakor pa je najbolj športna ateca dala vedeti, da gre za enega bolj nabritih "ljudskih” suvov na cestah ta hip.
Testni avto je imel tudi napredni 4Drive izbirnik za različne režime vožnje vključno z off road programom, a po pravici bi ateco FR kar s težkim srcem nagnal na teren. Da mi tega sploh ne bi zamerila, so inštruktorji Navaka dokazali s “civilnimi” atekami, s katerimi smo plezali, se spuščali, brodili in kolovratili prek preprek in goščav testnega centra. Opcijski program za terensko vožnjo, znan že iz drugih modelov koncerna VW, je znova dokazal visoke zmogljivosti pri prenašanju moči in navora med kolesi, držanjem vozila na mestu in speljevanjem sredi strmega klanca ali nadzorovano spuščanje, tako da off-road prepreke izza volana resnično izgledajo kot mačji kašelj. Še posebej, če se lahko zanašamo na venec štirih kamer, prek katerih spremljamo dogajanje pred in ob kolesih.
Ljudski karavan s 300 konji?
Vrhunec demonstracije Seatovega civilno-športnega programa so bili hitri krogi v prenovljenem leonu cupra. Dodali so mu še deset glav konjenice, tako da je njegov dvolitrski TSI dosegel magično število 221 kilovatov. Magično seveda zato, ker to po ljudsko pomeni 300 konj. Za primerjavo, prva generacija cupre z 1,8 TSI motorjem je imela do 160 kW (224 KM), izvedenka V6 iz prve generacije pa je premogla 150 kW (204 KM). Druga generacija je moč že povišala vse do 210 kW (286 KM).
Prenovljeni motor v cupri ima hkrati sedaj 380 Nm navora, ki je razporejen na širšem polju delovanja, zato je motor bolj prožen in hitreje sune. Vse izboljšave se najbolj poznajo pri pospešku. Če je izvedenka “280” v leonu z DSG menjalnikom pred prenovo do stotice potegnila v 5,7 sekunde, pa zmore kombilimuzina do stotice pospešiti že po 4,9 sekunde, kar je eden najhitrejših rezultatov med civilnimi kombilimuzinami! Sedaj je cupra tudi uradno poravnana z golfom R.
Potil se je, a ni odnehal
Na testnem krogu centra Navak so iz zavoja v zavoj v ospredje prihajale vse dobre lastnosti najzmogljivejšega leona. Čeprav smo imeli na voljo le karavanske različice, je leon cupra na lepljivih Michelinovih pnevmatikah dokazoval, da je nepopustljiv gonič, pri katerem podvozje, pogon in tudi zavore zelo dobro sodelujejo in zmorejo veliko več, kot bo zagreti voznik na klasičnih prometnicah kadarkoli zahteval od njega.
Srbski asfalt je bil nepopustljiv, pri velikih hitrostih in različnih tipih radijev ter naklonov v ovinkih leon ni zmogel povsem prekrivati rahlega podkrmarjenja, presenetila pa me je izredna stabilnost karavanskega zadka.
Cupra je bil seveda deležen tudi vse ostale prenove klasičnega leona, ki se kaže predvsem pri zmogljivejših ter pestrejših asistenčnih sistemih in še bolj vsestranski povezljivosti. Infotainement je tudi izgubil en fizični gumb, sedaj ostaja le še tisti za glasnost.
Doživetje najbolj brutalnega seata
Testni dirkač Jordi Gene Guerrero je vsakemu udeležencu na sopotnikovem sedežeu z dvema dirkalnima krogoma po nekaj več kot dvokilometrski stezi predstavil še brutalnejšo plat vožnje v dirkalniku cupraracer TCR. Guerrero je bil svoj čas tekmovalec v WTCC, tudi njegov mlajši brat Marc Gene ima rad hitrost, saj je testni dirkač Ferrarijeve ekipe v F1.
Dirkaški leon ima nazivno 257 kW moči (350 KM) in opcijo sekvenčnega ali DSG menjalnika, ki moč prenaša na prvi kolesi. Okleščen je vsakršnih nepotrebnih dodatkov, s čimer so maso sklatli na vsega 1.190 kilogramov. To pa pomeni med drugim tudi, da uporablja pleksi steklo, nima nikakršnega oblazinjenja, namesto armaturne plošče je komanda konzola z gumbi. V tej špartanski notranjosti, polni žic in gumbov industrijskega izgleda ter digitalnim prikazom hirosti in vrtljajev deluje originalna ročica DSG menjalnika kar nekoliko z drugega planeta.
Dirkaški izpušni sistem na vrtljajih popolnoma razpre svoje oktave. Guerrero je cupraracerja zaganjal skozi ovinke, kot da bi upravljal šinkansena. Veliki prednji spliter in zadnji spojler ter bočni aerodinamični dodatki so skrbeli za pritisk h tlom, široko podvozje in dirkalne pnevmatike pa so omogočale, da je avto iste hitre ovinke prepeljal bistveno hitreje od leona cupre.
Med hreščanjem mehanike in oblit z znojem v razgreti dirkaški kletki mi je bilo hitro jasno, zakaj nas je Guerrero prej tako enostavno držal na razdalji. K sreči sem se dodobra pripravil na silovite bočne in vzdolžne sile, ki so čakale v hitrih ovinkih in grobih poznih zaviranjih. Vkleščen z nogami na levo in desno stran kletke ter s telesom stisnjen v športni sedež sem jo kar dobro odnesel v silovitem izmenjavanjem G-jev. Vseeno pa sem iz dirkalnika prek varnostnih cevi zlezel dodobra premočen. Moj voznik je v kombinezonu odpeljal še kar nekaj krogov in skrbel za nasmejane obraze vseh, ki so izstopali. Ko pa sem ga na koncu videl med snemanjem čelade, je deloval veliko bolj sveže kot jaz.
andrej.leban@zurnal24.si
