V začetku avtomobili sploh niso imeli volanskega obroča. Prvi avtomobil, ki ga je leta 1886 izdelal Carl Benz, in motorizirana kočija, ki sta jo leta 1889 javnosti predstavila Gottlieb Daimler in Wilhelm Maybach, sta namesto volanskega obroča imela le preprosti krmilni ročici, vzvoda, ki sta neposredno krmilila prednji kolesi.
Prvi volanski obroč se je na avtomobilu pojavil šele na prvi uradno zabeleženi avtomobilski dirki, ki je julija 1894 potekala med Parizom in Rouenom. Za izumitelja velja francoski inženir Alfred Vacheron. Vacheron je namreč v svoj panhard&levassor z Daimlerjevim motorjem namesto serijske ročice vgradil volanski obroč in z njim takoj dosegel svoj namen. Avtomobil je namreč postal bolje vodljiv, povečala pa se je tudi hitrost, ki jo je lahko dosegel. Vacheron je bil na dirki sicer enajsti, njegov izum pa se je hitro uveljavil v avtomobilskem svetu.
Volan postane večfunkcijski
Naslednjo stopnjo v razvoju volana je leta 1900 zabeležil Daimler, ki je svoj model phoenix opremil z nagnjenim volanskim drogom, ki je vozniku močno olajšal sukanje volanskega obroča, čeprav je bilo to še vedno težko, saj avtomobili tedaj niso imeli servo ojačevalnika volana. Leta 1902 je v modelu simplex volanski obroč za nekaj časa postal »večfunkcijski«, saj so konstruktorji nanj namestili vzvoda za uravnavanje časov vžiga motorja in gorivne zmesi, kar je voznik tedaj še upravljal ročno.
Omenjeni vzvodi so zaradi razvoja motorne tehnike kmalu postali odveč, zato pa je v dvajsetih in tridesetih letih v njegovem pestu mesto pri večini znamk našla hupa. V tistem času so volanski obroči postali tudi precej večji kot pred prvo svetovno vojno. V dvajsetih letih se je na volanskem obroču pojavil tudi obroč za aktivacijo hupe, ki se je v marsikaterem avtomobilu obdržal vse do sedemdesetih let.
Leta 1949 so mu prvič dodali tudi funkcijo aktivatorja za mehanske smernike. Voznik je ustrezno smernik vključil preprosto tako, da je obroč zasukal v ustrezno smer. Smernik se je potem v obliki približno 20 cmentimetrov dolge letvice pokazal na ustrezni strani avtomobila in nakazal smer vožnje. Takšni smerniki so se ohranili vse do sredine petdesetih let, ko so se začeli uveljavljati električni, kakršne poznamo danes. Obroč hupe je služil tudi za vključitev teh smernikov.
Ročica menjalnika
V petdesetih letih so konstruktorji na volanski obroč vgradili tudi ročico menjalnika. Ko se ja ta na tem mestu prvič pojavila leta 1951 v mercedesih-benzih 250 in 300, ki je bil znan tudi kot »Adenauer Mercedes«, je pomenila precejšen prispevek k udobju, saj sta voznik in sovoznik lahko bolj udobno sedela na sprednji klopi, ki je bila tam namesto danes običajnih dveh sedežev. Takšna ureditev je ostala običajna vse do sedemdesetih let. Leta 1955 se je ureditvi okrog volanskega obroča pridružil še vzvod za upravljanje žarometov, leta 1958 pa je limuzina mercedes-benz 300 prvič dobila volanski servo, ki je precej olajšal sukanje volana.
Leta 1959 je prišel tudi prvi velik napredek na področju avtomobilske varnosti. »Repati« mercedes je namreč kot prvi imel trdno varnostno kletko z mečkalnimi conami, ki so uničevalno moč trka odvajale stran od potnikov. Volanski obroč je dobil veliko ploščo, ki se je deformirala, volanski drog pa je bil nagnjen vstran, da med trkom ni neposredno »zabodel« voznika. Leta 1967 je v Mercedesovih avtomobilih postal serijski varnostni volanski drog. Leta 1959 se je ob volanskem obroču prvič pojavila tudi kombinirana ročica, ki je združila upravljanje smernikov in žarometov.Od l 1963 je podobna ročica upravljala tudi brisalnike in pranje vetrobranskega stekla.
Zračna vreča in multifunkcijski volan
Naslednja velika prelomnica je prišla leta 1981, ko so volanski obroč razreda S prvič opremili z zračno vrečo, ki je postala serijska leta 1994, leta 1998 pa je volanski obroč postal multifunkcijsko orodje za upravljanje različnih avtomobilskih funkcij. Volanski obroč so tedaj prvi združili z upravljanjem radia, telefona in sredinski m zaslonom, postopoma pa so se jim pridružile tudi nove funkcije, ki so prihajale v naslednjih letih.
Leta 2005 je Mercedes ob volanski obroč svojih modelov preselil tudi ročico za upravljanje samodejnega menjalnika, sprva v razredih M in S, leta 2008 pa je mercedes SL roadster prvič dobil tudi obvolanske prestavne ročice. Zaradi obilice stikal in drugih elementov so volanski obroči v začetku stoletja postali precej zajetni, potem pa so se počasi postajali vse bolj vitki, do najnovejšega volanskega obroča v razredu E, kjer so klasična stikala nadomestili s kapacitivnimi, ki reagirajo že na dotik voznikovega prsta.
Ker je bila vsa teža zadaj, ozke gume in nizka hitrost. Zato se je z lahkoto in varno ridalo z eno roko. Ko se je pojavil motor spredaj in večje hitrosti, enoročno krmilo ni več ustrezalo.