Novi Zakon o cestah, ki ga pripravlja vlada, med drugim določa, da morajo biti prometna signalizacija in prometna oprema na cestah postavljeni tako, da ju "avtomatizirani sistemi za pomoč voznikom lahko zaznajo, udeleženci cestnega prometa pa pravočasno opazijo in dojamejo njune pomen ter ravnajo v skladu s pomenom in zahtevami, ki jih določata". Na ministrstvu za infrastrukturo poudarjajo, da ta zahteva izhaja iz Direktive (EU) 2019/1936 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2008/96/ES o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture, ki se z omenjenim zakonom prenaša v slovenski pravni red.
"Razvoj avtomobilizma gre v smeri, da bi bila uporaba cestnega omrežja za uporabnike oziroma udeležence cestnega prometa čim bolj varna. S številnimi asistenčnimi sistemi, ki jih že ponujajo sodobni avtomobili, se pomaga voznikom varno upravljati njihova vozila, tako zmanjšati tveganja za nastanek prometnih nesreč in v največji možni meri omejiti subjektivne vzroke za le-te, ki izvirajo iz voznika samega," pojasnjujejo na ministrstvu. "Pri vsem tem pa asistenčni sistemi zbirajo tudi podatke iz njihove okolice, torej ceste in obcestnega sveta. Že sedaj znajo zaznati tako vertikalno kot tudi horizontalno prometno signalizacijo, še bolj pa bo ta nujnost zaznave prišla do izraza pri t.i. samovozečih vozilih, torej vozilih, ki so zmožna samo zaznavati svojo okolico in se peljati brez človeškega nadzora."
Znaki bi morali biti dovolj veliki
Jasnega odgovora na vprašanje, ali trenutna prometna signalizacija to zmore in kaj bi bilo treba postoriti, da bi to zahtevo izpolnjevali, na ministrstvu nimajo. "Zahtevani ravni samovoznosti bodo morali slediti tudi upravljavci cest s svojo prometno signalizacijo, pri čemer je v tem trenutku nemogoče napovedati, kaj točno bo treba prilagoditi (če sploh), saj bo to vprašanje odvisno od razvoja na področju samovoznosti vozil," pravijo.
Glede na to, da morajo imeti z julijem 2022 vsi tipsko odobreni modeli in z julijem 2024 vsi novi avti obvezno vgrajen ISA sistem inteligentnega prilagajanja hitrosti, nas je zanimalo, ali na ministrstvu razpolagajo s kakšno študijo o tem, kako trenutno ta sistem deluje na naših cestah. Na ministrstvu so pojasnili, da se za zdaj še ni pokazal potreba po takšni študiji.
Za učinkovito delovanje sistemov za prepoznavanje prometnih znakov je pomembno, da so prometni znaki dovolj veliki, da so na njih piktogrami in ne besedilo, da sta pisava in velikost standardizirani in da so znaki tudi nameščeni po določenem, vnaprej znanem sistemu. Čim bolj predvidljiva postavitev znakov namreč pomeni bolj učinkovito delovanje avtonomnih tehnologij.
Na slovenskih cestah lahko težavo predstavlja prometno pravilo, ko vsako naslednje križišče razveljavi znak za prepoved in omejitve. V primeru, da po križišču ni postavljen nov znak, ki določa prepoved ali omejitev, ki velja od križišča naprej, bi sistem ISA lahko imel težavo s prepoznavanjem tega. Na ministrstvu za zdaj ne razmišljajo o tem, da bi omenjeno pravilo razveljavili, saj "je uveljavljeno tudi v drugih državah in nismo seznanjeni s tem, da bi povzročalo kakršne koli težave".
Od nesamovoznih do popolnoma samovoznih vozil
Na prvi ravni voznik deli nadzor nad vozilom z delnim samodejnim upravljanjem. Med takšne sisteme sodijo prilagodljivi tempomat, parkirna pomagala in ohranjevalnik voznega pasu. V tej fazi mora biti voznik še vedno pripravljen, da nad vozilo kadarkoli prevzame popoln nadzor.
V primeru delne samovoznosti sistem prevzame poln nadzor nad vozilom (pospeševanje, zaviranje in krmiljenje. Voznik mora biti tudi v tem primeru pripravljen posredovati v primeru napačnega odziva samodejnega sistema.
Ko govorimo o pogojni samovoznosti, voznik lahko preusmeri svojo pozornost z vožnje, saj se bo vozilo na različne situacije takoj samodejno odzvalo (npr. zasilno zaviranje ...), vendar mora biti voznik vseeno v določenem času pripravljen prevzeti vožnjo, če je k temu pozvan.
Visoka samovoznost je podobna pogojni samovoznosti, le da znotraj določenih pogojev odziv voznika ni nikoli potreben. "Voznik lahko npr. zaspi ali zapusti sedež, vendar je taka vožnja mogoča le znotraj vnaprej določenega območja ali le v določenih pogojih, kot je npr. vožnja v koloni. Če ti pogoji niso več izpolnjeni in voznik ne more takoj prevzeti vožnje, se mora vozilo samo varno zaustaviti," poudarjajo na ministrstvu.
Zadnjo stopnjo predstavlja popolna samovoznost, kjer posredovanje voznika ni nikoli potrebno.
Od pete ravni smo v tem trenutku še precej oddaljeni, medtem ko pri nekaterih tipih vozil prvo in drugo raven samovoznosti že lahko uporabljamo.
Še en razlog poleg eletrifikacije, da vozim svoj zadnji avto!
Bedarije. Že sedaj so ponekod prometni znaki zaraščeni, zamaknjeni na osi, da jih oko ne opazi, kako naj bi to prepoznali senzorji.? Nekdo hoče spet zaslužiti.
in zakaj je treba spremenit znak ? no zakaj ? naše oči vidijo znake, pa naj jih še elektronske, če so tako sposobne, če niso pa v pozabo zgodovine. je še ena varianta, da se na vsak znak doda neka… ...prikaži več elektronska naprava, recimo kot QR koda, pa naj jo elektronika prebere. ampak ne. tile v bruslju so zabiti kot žebelj, do konca. res bolj ko so plačani, bolj so neumni.