V začetku julija je padla končna odločitev, da bo Slovenija po več kot desetletju spet gostila avtomobilski salon. Ta bo organiziran konec marca 2017, gostilo pa ga bo Gospodarsko razstavišče v Ljubljani. Kaj se nam na salonu obeta in o morebitnih ugodnih nakupih vozil, smo vprašali Marjana Murna, predsednika sekcije za motorna osebna vozila, ki bo ob Gospodarskem razstavišču organizator dogodka.
Zakaj ste se na sekciji odločili po letu 2006 spet organizirati avtomobilski salon? Kje so vzroki za to? Je prišla pobuda iz sekcije za osebna motorna vozila?
Tako je. Na sekciji smo že v začetku leta začeli razmišljati o tem, da je leto 2017 primeren čas za organizacijo avtomobilskega salona. Eden ključnih razlogov je, da je leto 2016 že drugo zaporedno leto, ko zaznavamo solidno rast avtomobilskega trga v Sloveniji. Leto 2015 je bilo vzpodbudno, tudi sedmi mesec leta 2016 ocenjujemo, da bomo beležili rast trga, enako kaže do konca leta. Glede na razmere je prav, da tudi širši javnosti ponudimo večji dogodek. To je avtomobilski salon, kjer bomo lahko predstavili vse nove modele, ki so se v zadnjih letih pojavili na slovenskem tržišču. To je bil ključni razlog. Drugo leto bo že 11 let od zadnjega avtomobilskega salona.
Je bila podlaga za to uspešna izvedba Zagreb Auto Showa? Obiskalo ga je več kot 140 tisoč ljudi? Ste si ga šli pogledat?
Ja. V Zagrebu smo bili. Smo si ga pogledali. Korektno narejen. Prostori bi lahko bili boljši, saj so že zelo stari. Sama izvedba razstavnih prostorov znotraj in udeležba pa je bila na dokaj visoki ravni.
146.000 ljudi je po podatkih organizatorjev obiskalo Zagreb Auto Show. Je bila tudi to prelomna točka, da ste v Sloveniji odločili organizirati salon?
Kaj je prevladalo v prid izvedbe na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in ne na Celjskem sejmišču, kjer je bil salon nazadnje, leta 2006?
K oddaji ponudbe za izvedbo avtomobilskega salona smo pozvali tako Celjski sejem, kot Gospodarsko razstavišče v Ljubljani. Na osnovi pridobljenih ponudb smo naredili primerjavo. Glede na to, da gre za pomemben dogodek, smo na koncu sklicali korespondenčno sejo vseh članov sekcije, kjer smo jih med ostalim povprašali, kje naj bi dogodek bil. 100-odstotno so vsi člani sekcije podprli Ljubljano. Gre za prestolnico in ocenjujemo, da bo po tako dolgem obdobju brez salona, naslednje leto bo 11 let, bolj primerno, da se salon izvede v Ljubljani, kot v kateremkoli drugem slovenskem mestu.
Tudi zaradi številčnosti obiska?
Tudi zaradi tega. To lahko prinese boljši odziv ljudi, več obiskovalcev.
Direktor Gospodarskega razstavišča Iztok Bricel mi je rekel, da bo za razstavo avtomobilov na voljo celotna kapaciteta razstavišča. Celjski sejem ima bolj primerne razstavne prostore za predstavitev vozil, kot ljubljanski sejem. So prostori na Gospodarskem razstavišču ustrezni, ali so katere od hal tudi neustrezne in bodo samevale?
Ne bi govoril, kateri prostori so bolj primerni, ali Celjskega sejma, ali Gospodarskega razstavišča. Dejstvo je, da avtomobilisti ocenjujemo, da Ljubljana lahko ponudi tisto, kar mi potrebujemo. Je pa res tudi to, da bodo za namen avtomobilskega salona s strani Gospodarskega razstavišča predvidene tudi dodatne montažne hale, ki jih danes ni. Zato bomo imeli možnost uporabiti samo tiste prostore, ki ustrezajo našim zahtevam. Z dodatnimi kapacitetami smo prepričani, da bomo salon izpeljali korektno in po korektnih standardih predstavitve naših modelov.
Kakšno vlogo bo imela pri salonu Mestna občina Ljubljana? Z njimi se boste morali, ali pa ste se že, pogajati za ceno kvadratnega metra razstavnega prostora. Ste se z županom že kaj pogovarjali v tej smeri? V Zagrebu naj bi namreč župan Bandić poskrbel za zelo ugodne cene. Sprašujem zato, ker naj bi bila, neuradno, cena kvadratnega metra razstavnega prostora okoli 200 evrov, strošek razstavnega prostora, ki bi bil v skladu z razstavnimi prostori, kot jih poznamo na drugih večjih salonih z vsemi drugimi stvarmi (hostese itd.) pa okoli 100.000 evrov. Kdo od avtomobilskih uvoznikov v Sloveniji si to sploh lahko privošči?
Cena, ki jo navajate, je verjetno cena polno opremljenega razstavnega prostora. Cene golega razstavnega prostora so občutno nižje. Ta cena ni ključni strošek, torej golega prostora. Je pa res, da ima vsak razstavljalec možnost, da sam odloča, koliko denarja bo vložil v razstavni prostor. Lahko je cena 100 tisoč evrov, lahko je tudi še veliko več.
Nekatere avtomobilske znamke imajo zahteve, da mora biti razstavni prostor enak, kot na drugih večjih svetovnih avtosalonih. Torej, ne da je enako velik, ampak, da ima enako stilsko podobo. To pa ni poceni.
Razstavni prostor se ponavadi prilagodi glede na velikost avtomobilskega salona. Obstajajo neki standardi, ki jih določa avtomobilska znamka. In ti standardi morajo biti spoštovani. Ni pa treba imeti vse po principu "copy-paste“.
To sprašujem zaradi stroškov. Ne vem, kdo pri nas si lahko privošči tako visoke stroške. Neuradno sem izvedel, da je zagrebški župan Bandić omogočil simbolično ceno razstavnega prostora za kvadratni meter. Se boste v tej smeri pogovarjali tudi z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem?
Ni potrebe, da se o tem pogovarjamo z županom. Naš sogovornik je Gospodarsko razstavišče, kar pomeni, da oni ponujajo prostore v uporabe. G. Janković je župan mestne občine Ljubljana, ki je lastnik Gospodarskega razstavišča. To pomeni, da lahko vpliva na ceno razstavnega prostora. Ampak naš sogovornik je direktor Gospodarskega razstavišča g. Bricel. Kar lahko v tem trenutku rečem je, da so cene, ki smo se jih do zdaj dogovorili, zelo ugodne. Zelo ugodne. Gredo nam nasproti.
Sprašujem tudi zato, da potem ne bi bila cena razstave za avtomobiliste previsoka in bi bil bil salon pod vprašajem.
So že določene?
O njih smo se pogovarjali. Na mizi imamo predloge. Ključno vodilo je, da bodo cene tako ugodne, da štiričlanski družini, ali pa posamezniku, ne bo težko plačati vstopnice in priti na salon.
Ali bo cena enaka za člane Sekcije in tiste, ki niso v sekciji (Opel, Volvo, Kia). Ali boste na pogovore o organizaciji povabili tudi tiste uvoznike, ki niso člani sekcije?
To je res. Vsi uvozniki niso člani sekcije. Kar je ključno je, da so vsi veliki člani sekcije, nekaj manjših ni. Dejstvo je, da Sekcija dogovarja pogoje za stroškovno izvedbo avtosalona za člane sekcije. Pogoji ne morejo biti enaki za tistega, ki je član in tistega, ki ni. To je dejstvo. Absolutno pa bomo povabili na salon vse avtomobilske znamke. Namen salona je, da so prisotne vse, ali pa čim več znamk, le tako bo salon zanimiv za obiskovalce.
Kdo poleg avtomobilskih uvoznikov bo še razstavljal na salonu?
Zaenkrat velja, da je to avtomobilski salon za avtomobilske znamke. Po poletnih dopustih se bomo usedli vsi člani sekcije in se pogovorili, ali bi salon razširili vsaj na tiste dobavitelje, predstavnike v Sloveniji, ki so blizu z avtomobilskimi znamkami in imajo neko logično povezavo s prodajo novih vozil. Je pa to vse stvar dogovorov. Pred dopusti smo izpogajali ceno razstavnih prostorov in lokacijo dogodka.
Datum, konec marca - začetek aprila, se zdi zelo ugoden za avtomobilski salon, saj je to prvi avtosalon po enem najpomembnejših avtomobilskih dogodkov leta, avtosalonu Ženevi. Ali to pomeni, da bi utegnili na slovenski razstavi imeti tudi svetovne in evropske vice premiere vozil, tako, kot je bil to primer v Zagrebu?
Datum je dogovorjen. Salon se začne 27. 3. in traja do 2. 4. Obstaja možnost, da ga delno še uskladimo. Kar zadeva časovno bližino z Ženevo, lahko rečem, da bo vsak uvoznik zase vedel, ali bo predstavil kakšno premiero ali ne. Po mojem poznavanju in pogovoru s kolegi se zna zgoditi, da bo tudi na našem salonu nekaj takih premier. Je pa to odločitev za vsakega uvoznika posebej. Take premiere so lahko dobre, saj popestrijo dogodek in dajo razstavnemu salonu dodatno težo. Cilj je, da na salonu pokažemo tudi take novosti, ki še niso bile videne.
Čar avtomobilskih salonov so tudi koncepta vozila. Sicer je njihova razstava draga, a so dodaten magnet za obiskovalce. Ste pri Renault-Nissanu zmožni pripeljati na salon koncepta vozila?
Dva izziva sta. En je logistični, saj je salon na vrsti takoj po Ženevi. Drugi izziv je cenovni. Dokler nimamo stoodstotno vseh detajlov o salonu, se s centralo v Parizu ne moremo pogovarjali v tej smeri. Seveda bomo poizkusili, videli pa bomo, ali se bo to zgodilo, ali ne. Vprašanje je tudi, ali bo v Ženevi Renault predstavil kakšno konceptno vozilo. Če ga ne bo tam, ga tudi mi v Ljubljani ne bomo imeli. Bi bilo pa lepo, če bi nam to uspelo.
Ali bo salon namenjen razstavi vozil, ali bo usmerjen komercialno, v obliki ugodnih nakupov v času salona. Kam se vi osebno nagibate? V Beogradu na avtosalonu na ta način ustvarijo velik del letne prodaje.
Cilj beograjskega salona je, da je prodajni salon. Prav imate, ljudje čakajo, da se salon odpre, saj so takrat najbolj ugodni nakupni pogoji. V Sloveniji do sedaj nismo prakticirali take vrste salona. Je pa predlog, ki ga bomo obravnavali na sekciji. Razmišljamo, da salon ne bi bil zgolj razstavni, ampak delno tudi komercialni. To pomeni, da bi se s konkretnimi ponudbami lahko pojavili na salonu. Ja, razmišljamo v tej smeri, imamo interes, končna odločitev pa še ni padla. Želimo si, da vsak, ki bo želel kupiti vozilo, bo lahko tudi dobil konkretno ponudbo.
Bodo v okviru salona organizirane tudi testne vožnje?
Tako je. Znotraj salona bo možno testirati vozila. Pogovarjamo se, da bi bil znotraj salona tudi off-road poligon za preizkus terenskih zmožnosti vozil.
Direktor gospodarskega razsatvišča g. Bricelj mi je v pogovoru ambiciozno napovedal, da si želijo, 100.000 obiskovalcev na salonu. Kakšno številko napovedujete vi?
Leta 2006 je v Celju avtomobilski salon obiskalo okoli 84.000 ljudi. Številko 100.000 smo napovedali mi v sekciji. To se nam zdi realna številka.
V Zagrebu bo salon na dve leti. Je možno, da bi bil slovenski salon bienalen, torej, da bi se izmenjeval z Zagrebom?
Sicer ni slaba zamisel, ampak o tem se nismo pogovarjali. Naš salon zagotovo ne bo vsako leto. Na dve leti je realna napoved, ob predpostavki, da bo salon prihodnje leto dobro organiziran in obiskan. Želimo si, da to postane družinski dogodek, dogodek o katerem se bo govorilo.
