Pri podjetju Autobrief v sodelovanju z agencijo Valicon izvajajo redne četrtletne raziskave o namerah in navadah uporabnikov avtomobilov. Podatki, ki jih zbirajo na ta način, so dober kazalnik, kaj se dogaja na trgu tako novih kot tudi rabljenih vozil, kako razmišljajo kupci, o kakšnem avtu razmišljajo pri naslednjem nakupu in kako ga bodo financirali.
Več bi jih danes kupilo novega
Podatki za tretje četrtletje letošnjega leta kažejo, da o menjavi vozila prej kot v roku dveh let danes razmišlja že 37 odstotkov vprašanih, kar je malenkost več kot na začetku letošnjega leta. Najmanj želje po spremembi vozila imajo tisti anketirani, ki spadajo v generacijo babyboom, torej rojeni pred letom 1965. Najbolj o nakupu avta razmišljajo v generaciji Z (1997-2012), vendar pa je hkrati v tej skupini največ takšnih, ki so pripravljeni z nakupom počakati še dve ali tri leta.
Nasprotno pa je v generaciji Y (1981-1996) več kot 40 odstotkov prepričanih, da bodo nov ali rabljen avto kupili znotraj enega leta. Tudi v starejši generaciji X (1965-1980) so zelo naklonjeni menjavi avta.
Pri AutoBriefu izpostavljajo, da se je povečal tudi odstotek tistih, ki bi pri menjavi avta šli v nakup novega, takšnih je danes 33 odstotkov, torej tretjina. Še na začetku leta je bilo takšnih 28 odstotkov.
Velika večina, ne glede na to, ali kupili rabljenega ali novega, bi izbrala bencinarja. Dizel sicer v vseh starostnih skupinah ohranja priljubljenost, še najmanj pri najstarejši generaciji tako imenovanih boomerjev (rojenih pred 1966).
Na drugi strani pa so električni avti daleč najbolj priljubljeni pri mlajši generaciji, zanje se je izrekla petina iz generacije Z, kar je bistveno več kot v ostalih treh skupinah. Je pa pri tej skupini najmanj priljubljen hibridni pogon.
Danes sicer na trgu novih avtov vladajo terenci oziroma križanci. Ampak če vprašate mlade, bi si velika večina za naslednji avto izbrala karavana, v generaciji Y, ki je v najbolj rodnih letih, pa so enoprostorci enako priljubljeni, kot so suvi oziroma križanci.
Spet so v igri vrečke z denarjem
Pri obliki financiranja nakupa je značilen trend rasti priljubljenosti gotovine. Še na na začetku leta bi z gotovino avto kot enim od različnih možnih načinov odplačalo 36 odstotkov vprašanih, danes pa že več kot polovica.
Na drugi strani se je znižal odstotek tistih, ki so še pred dobrega pol leta razmišljali tudi o lizingu ali bančnem kreditu. Na ta upad zanimanja je verjetno vplivalo dogajanje glede gibanja obrestnih mer v zadnjem obdobju.
Ostale možnosti financiranja nakupa oziroma uporabe avta so manj zanimive.
Koliko bi plačali za nov ali rabljen avto? Y izstopa ...
Glede višine zneska se je zgodil delni pomik navzgor, saj je danes manj takšnih (sedem odstotkov), ki bi za naslednji avto plačali do največ 5.000 evrov.
Očitno se je del od prejšnjih 12 odstotkov preselil v skupino višje, kjer se je na četrtino povišal delež takšnih, ki imajo v mislih proračun med 5.000 in 10.000 evri.
Okoli tretjina je takšnih, ki bi plačali med 10.000 in 20.000 evri, kar je na ravni prejšnjih raziskav.
Predvsem za generaciji X in boomerjev je značilno, da bi bili za avto pripravljeni plačati več kot 20.000 evrov. Vendar pa je le pet odstotkov takšnih, ki bi kupili avto v kategoriji med 30.000 in 50.000 evrov.
Medtem ko v generacijah Z, X in 'boomerjev' praktično ni interesa po avtih nad 50.000 evrov, pa je skoraj šest odstotkov v generaciji Y takšnih, ki bi si ga nabavilo.
avstrijska pošta ima 10 let stare električarje, ki niso za nobeno rabo več, pravijo uporabniki-poštarji , ki z njimi ostajajo na cesti. avto na notranje izgorevanje ima sicer nekaj težav, kot so vzdrževanje , ampak dela 30 let in več,… ...prikaži večč, novi električarji bodo čez 10 let lahko samo za v reno, ker bo - oziroma ne bo rezervnih delov. 12 v žarnica je bila standard 100 let, me zanima kako je sedaj z LED sistemi in motorji z trajnimi magneti. nekoč si avto drago kupil in drago prodal, zdej pa ????
Novega ne moreš kupiti za gotovino, vsi ti vsiljujejo nek Leasing
Seveda so v igri vreče z denarjem. Zakaj bi vsem, predvsem pa davkariji, na pladnju sporočal, koliko si za kaj zapravil? V demokraturi smo danes bolj nadzorovani kot so tajne policije totalitarnih sistemov sploh lahko sanjale.