Rafinirana fruktoza je za jetra strupena, redno uživanje je za organizem enako škodljivo kot redno uživanje alkohola. Rafinirana fruktoza je namreč hepatotoksin - strup, ki kvari jetrne celice ali na njih deluje karcinogeno.
Fruktoza je sladkor v sadju, zato jo tudi imenujemo sadni sladkor. Rafinirana fruktoza je skoraj dvakrat bolj sladka kot namizni sladkor in ima manjši glikemični indeks kot namizni sladkor. To pomeni, da manj prispeva k povečanju ravni glukoze v krvi in prav zato so jo včasih priporočali sladkornim bolnikom kot varno različico sladkorja.
"Zaskrbljujoče je, da na policah naših trgovin še vedno najdemo rafinirano fruktozo, ki jo oglašujejo kot sladkor, primeren za sladkorne bolnike, čeprav je vedno več raziskav, s katerimi je bilo dokazano, da je prav povečana uporaba sladkorja, predvsem sladkorja v obliki rafinirane fruktoze, kriva, da so se zelo razširile civilizacijske bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, visok krvni pritisk, debelost, diabetes tipa 2," opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).
Največ škodljive fruktoze vnesemo v telo v obliki namiznega sladkorja (beli in rjavi sladkor), ki vsebuje polovico glukoze in polovico fruktoze, ter v obliki fruktozno-glukoznega sirupa, ki ga v velikih količinah uporabljajo v živilsko-predelovalni industriji. Največ tega sirupa zaužijemo s pijačami, tako z gaziranimi (pijače "z mehurčki") kot z drugimi sadnimi pijačami in s športnimi napitki, dodajajo.
Do 30 gramov fruktoze dnevno ne škoduje organizmu. Sicer je 30 gramov rafinirane fruktoze šest do sedem čajnih žličk. "V nekaterih gaziranih pijačah (npr. pločevinka kokakole) je 40 gramov sladkorja, od tega je približno 21 gramov fruktoze", dodajajo na ZPS,
Vir rafinirane fruktoze so tudi nekatera popularna sladila, med katerimi izstopa agavin sirup, ki je skoraj v celoti sestavljen iz fruktoze.
Prosti sladkorji v predpakiranih živilih
Raziskovalci z Inštituta za nutricionistiko so v začetku letošnjega leta predstavili rezultate o tem, koliko prostih sladkorjev vsebujejo predpakirana živila na slovenskem tržišču in na katere skupine živil morajo biti potrošniki še posebej pozorni. Rezultati so pokazali, da se prosti sladkor v živilih nahaja pod številnimi različnimi imeni sestavin, ki jih potrošniki morda na prvi pogled niti ne bi prepoznali kot proste sladkorje. Na deklaracijah so zasledili sledeče sestavine, ki se uvrščajo med proste sladkorje:
- sladkor, saharoza, trsni sladkor, sirup trsnega sladkorja, rjavi sladkor, surov trsni sladkor, sladkor v prahu, nerafiniran trsni sladkor, kristalni sladkor, pesni sladkor, rafiniran sladkor
- fruktoza, oligofruktoza, fruktozni sirup. glukozno-fruktozni sirup, glukoza, dekstroza, maltoza, laktoza
- agavin sirup, koncentrat agave, melasa, koruzni sirup, visoko fruktozni koruzni sirup, sirup iz karameliziranega sladkorja, javorjev sirup
- ječmenov slad, ječmenov sladni ekstrakt, pšenični slad, pšenični sirup, rižev sirup
- palmin sladkor, kokosov sladkor
- sadni sok, iz zgoščenega soka, koncetrat soka, sadni koncentrat, med, med v prahu
Več kot polovica analiziranih predpakiranih živil na slovenskem tržišču vsebuje proste sladkorje. Prof. dr. Igor Pravst, vodja raziskovalne skupine Prehrana in javno zdravje, Inštitut za nutricionistiko: "V raziskavo smo vključili preko 10.000 izdelkov in med drugim izračunali povprečne količine sladkorja v različnih skupinah živil. Marsikdo bi bil npr. presenečen, da je v 100 gramih povprečne žitne ploščice kar 28 g sladkorja, v žitih za zajtrk 19 g in v sadnih jogurtih 12 g sladkorja. Gre za prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji, v kateri smo ovrednotili stanje na tržišču v letu 2015, zbrani podatki pa nam bodo omogočali vrednotenje, kako učinkoviti so trenutno uveljavljeni ukrepi za izboljševanje hranilne sestave živil."
