V Sloveniji se v povprečju vsak drugi odrasli prebivalec prehranjuje nezdravo, od tega največ moški, mlajši prebivalci, prebivalci nižjega sloja in poklicno usposobljeni, ugotavlja raziskava Nacionalnega inšituta za javno zdravje (NIJZ), kjer dodajajo, da se je stanje vendarle nekoliko izboljšal; vedno več ljudi uživa zelenjavo, zajtrkuje in nekoliko manj prebivalcev posega po sladkanih pijačah.
Samo dve petini odraslih dnevno zaužuje pet obrokov. Čeprav se je navada zajtrkovanja v zadnjem desetletju izboljšala, je zajtrk obrok, ki ga odrasli še vedno prepogosto izpuščamo; 43 odstotkov moških in 33 odstotkov žensk.
Tudi med spanjem porabljamo energijo
"Telo tudi med spanjem porablja energijo, zato jo moramo zjutraj nadomestiti z zdravim uravnoteženim obrokom. Z rednimi obroki, brez izpuščanja posameznih, si bomo izboljšali počutje, povečali občutek sitosti, zmanjšala se bo možnost prenajedanja, znižala se bo vsebnost maščob v krvi, izboljšal pa se bo tudi krvni sladkor. Obrokov ne nadomeščamo z mastnimi in sladkimi prigrizki, s katerimi se bomo le začasno nasitili, dolgoročno pa zredili," pojasnjuje Dr. Matej Gregorič z NIJZ.
Dosoljevanje je bolj razširjeno med moškimi in v mestnem okolju
Prebivalci Slovenije zaužijemo v povprečju tudi dvakrat več soli, kot je še sprejemljivo (5 gramov). Tri četrtine soli zaužijemo z živilskimi izdelki, v ostalem pa z dosoljevanjem pri mizi. Dosoljevanje je bolj razširjeno med moškimi in v mestnem okolju. "Pretirano uživanje soli lahko povzroča pri posameznih starejših in tistih s povišanim tlakom tveganje za srčni infarkt in druge srčno-žilne bolezni. Okus soli je mogoče nadomestiti z uporabo naravnih začimb in dišavnic, na manj slan okus pa se lahko privadimo že v osmih tednih. Sol je pomemben vir joda, zato se svetuje izbira jodirane soli," je povedala dr. Urška Blaznik z NIJZ.
Maščobe
Čeprav dve petini prebivalcev dnevno uporabljata priporočena rastlinska olja, pa še vedno tedensko ali pogosteje uporablja svinjsko mast četrtina prebivalcev, prav toliko tudi klasično ocvrte jedi, in sicer največ nižje izobraženi in tisti iz najnižjega družbenega sloja. Po drugi strani je spodbudno, da malo manj kot dve petini prebivalcev dnevno uporablja oljčno olje, njegova poraba pa se v zadnjih letih povečuje. "Maščobe je treba uživati zmerno, od tega naj bo čim več nenasičenih, kar ugodno vpliva na uravnavanje holesterola v krvi," je povedala Vida Fajdiga Turk z NIJZ ter dodala: "Nekatere maščobe so esencialne, kar pomeni, da jih moramo nujno zaužiti s prehrano. Zato se svetuje zlasti uporaba kakovostnih rastlinskih olj - oljne ogrščice, sojino, laneno, oljčno, sončnično ipd. ter uživanje mastnih morskih rib in oreškov," svetuje strokovnjakinja.
Posebej nevarne so seveda skrite maščobe v klobasah, paštetah, različnih pripravih iz mesa. Kot je znano strokovnjaki ves čas opozarjajo tudi na nasičene maščobe; kokosova, palmina, kakavova.
Med bolj nevarne maščobe sodijo tudi trans maščobe, pred katerimi nas nekoliko ščiti spomladi letos sprejeta zakonska omejitev njihove vsebnosti v živilskih izdelkih in pri gostinskih ponudnikih.
Kljub temu, da se je uživanje zelenjave po letu 2012 prvič izboljšalo, je v povprečju zaužijemo le tretjino priporočene količine. Vsaj 1-krat dnevno jo uživa malo manj kot polovica prebivalcev, uživanje pa je bolj razširjeno med ženskami, med starejšimi odraslim in v vaškem okolju. "Dnevno naj bi v povprečju zaužili vsaj 250-400 gramov zelenjave. Dobrodošlo je kombiniranje različnih vrst in barv - različne barve so običajno povezane z vsebnostjo različnih koristnih snovi. Pretežno več zaščitnih snovi ima tudi optimalno dozorela sezonska zelenjava," dodaja strokovnjakinja.
Slovenci zaužijem dovolj mesa, ob tem pa pozabljamo na ribe, saj je na našem jedilniku le tretjina priporočene količine.. Mesne izdelke štirikrat na teden ali pogosteje uživa kar 16 odstotkov prebivalcev, največ moški in mlajši odraslih. Medtem enkrat na teden ribe uživa le slaba tretjina prebivalcev.
"Ribe so tudi bogat vir kakovostih beljakovin, vitamina B12, D, selena in joda, manjše ribe, ki jih lahko pojemo s kostmi vred, pa tudi kalcija. Pri izboru rib naj imajo prednost mastne ribe, ki so še posebej koristne pri preventivi srčno-žilnih obolenj."
Ribe bolj pogosto uživajo moški, višje izobraženi in tisti iz višjega družbenega sloja. "Mesni izdelki imajo lahko zaradi predelava mesa (konzerviranje, dimljenje, pečenje na žaru ipd.) prisotne snovi, ki zdravju niso koristne. Zato se svetuje zmenjava mesnih izdelkov z ribami, npr. 300 gramov sardel in skuš tedensko, ker prinese dvojni pozitivni učinek, saj tako zmanjšamo količino nasičenih maščob in povečamo količino koristnih maščob omega-3, ki nam jih primanjkuje v prehrani," je pojasnila dr. Urška Blaznik.
" Le " slaba tretjina
Tedensko ali pogosteje je v letu 2001 uživalo sladke pijače malo več kot dve tretjini odraslih, v letu 2016 pa le še slaba tretjina. Še vedno pa je uživanje sladkih pijač bolj razširjeno med moškimi in pri otrocih in mlajših odraslih, nižje izobraženih in tisti iz nižjega družbenega sloja. "Zaradi prirojene nagnjenosti k sladkemu okusu je danes veliko izdelkov na trgu, ki imajo nesorazmerno veliko količino dodanega sladkorja. Glede na to, da večina populacije ni dovolj telesno aktivna, so potrebne omejitve pri vnosu enostavnih sladkorjev, to je največ 50-60 gramov na dan," priporoča Dr. Gregorič.
"Živila z visoko vsebnostjo sladkorja so najbolj oglaševana skupina živil, sladke pijače (gre za najbolj nevarno obliko sladkorja) pa glavni vir dodanega sladkorja pri otrocih in mladini."
Ne več kot 13 g na dan
Pretirano uživanje sladkorja povečuje tveganje za razvoj debelosti, diabetesa, kariesa in srčno-žilnih obolenj. Zato naj bi se izogibali živilskim izdelkom z več kot 13 grami sladkorja na 100 gramov izdelka ter vsem sladkim pijačam, sploh pa niso taka živila primerna za vsak dan.
Živila so neškodljiva ali škodljiva, ne pa zdrava in nezdrava, kar je velika razlika. Nobeno živilo ni škodljivo, če se uživa v zmernih količinah glede na fizično aktivnost, to je, da ga tudi pokurimo, pa naj bo to maščoba in sladkor vseh vrst.
Da svinjska mast in maslo nista nezdrava, to čivkajo že vrabci po strehah. Razna olja so mnogo bolj nezdrava, saj vsebujejo različne dodatke, ki jih prava, domača svinjska mast ne vsebuje. V bistvu je vsako živilo zdravo, če ga uživamo… ...prikaži več v zmernih količinah in vsako nezdravo, če z njim pretiravamo.