Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je danes razkrila načrt za prepoved transmaščobnih kislin, ki letno zakrivijo več kot 500.000 smrti. V okviru kampanje želijo razširiti dobre prakse iz držav, ki so že omejile uporabo teh zdravju nevarnih sestavin in kot je znano, je med njimi tudi Slovenija.
Slovenija primer dobre prakse
Z mesecem aprilom je namreč pri nas začela veljati zakonska omejitev transmašlob za živila in za obroke v gostilnah in obratih javne prehrane. "Gre za pomemben korak k zaščiti zdravja, zlasti nosečnic, doječih mam, dojenčkov, otrok ter vseh skupin prebivalstva. Veseli smo, da nam je na tem področju uspelo priti ob bok Danski in Avstriji ter prehiteti zakonodajo EU," je ob pomembni zmagi slovenskih strokovnjakov, zdravnikov in nutricionistov, poudarila zdravnica na Pediatrični kliniki in ena izmed glavnih pobudnic Nataša Fidler Mis. "Na izredno neugoden vpliv transmaščob na zdravje nismo opozarjali le nutricionisti in dietetiki, pač pa tudi zdravniki kardiologi in druge internistične stroke iz UKC Ljubljana na različnih strokovnih srečanjih," je ob sprejetju uredbe dodala strokovnjakinja.
Škodljive za zdravje
Transmaščobne kisline so še posebej škodljive v obdobju nosečnosti in dojenja ter v prvem letu življenja otroka. Škodljivo vplivajo na maščobno-kislinsko sestavo možganov, ovirajo tvorbo esencialnih maščobnih kislin in nevrološki razvoj. Prva članica Unije, ki je omejila dovoljeno vsebnost transmaščob v oljih in maščobah, je bila Danska leta 2003. Podobne ukrepe so kasneje uvedle tudi Avstrija (2009), Madžarska (2013) in Latvija (2015), medtem ko imajo prostovoljne omejitve v Belgiji, Grčiji, Nemčiji, na Nizozemskem, Poljskem in v Veliki Britaniji. Priporočila o količini transmaščob so izdala ministrstva za zdravje v Bolgariji, na Finskem, na Malti, na Slovaškem in v Veliki Britaniji.
Krive za več kot pol milijona smrti na leto
Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus je tako dejal, da so bogatejše države pri prepovedi teh maščob naredile določen napredek, kar je treba razširiti po svetu. Nadzor nad transmaščobnimi kislinami je namreč v državah z nizkimi in srednje visokimi prihodki slabši.
Industrijsko proizvedene transmaščobne kisline, kot so margarina ali strjene rastlinske maščobe, so med proizvajalci hrane priljubljene predvsem zaradi nizke cene in dolgega roka trajanja, vendar povzročajo srčno-žilne bolezni in so tako krive za več kot 500.000 smrti na leto, ob tem navaja WHO.
Začetek konca
Vodja posebne skupine Resolve to Save Lives, ki sodeluje z WHO, Tom Frieden je povedal, da je bistvo projekta, da gre za "začetek konca industrijsko proizvedenih transmaščob". Dodal je, da je uspeh mestnih oblasti New Yorka, ki so pred desetimi leti prepovedale te maščobe v restavracijah, dokazal, da jih je mogoče izločiti, ne da bi vplivale na okus, dostopnost in ceno hrane.
jasno je, da je vsaka dobra in koristna hrana hitro pokvarljiva, med to spadajo tudi vsi izdelki, ki vsebujejo maščobe ... praviloma se olje uniči, če ga "preveč" pregrejemo, vendar je to nujno potrebno, sicer se pokvari ... kaj torej… ...prikaži več storiti, razen konzervirati s kemijo, ki je pa spet škodljiva? strokovnjaki, ki bi to prepovedali, naj predlagajo rešitve!
Če se že greste z opozarjanjem škodljivosti trans maščob, potem navedite izdelke, v katerih so te škodljive snovi. Novinarji ne bodite polovičarski.