Pred dnevi je bila v strokovni reviji Lancet objavljena odmevna študija, ki vsaj na prvi prvi pogled na glavo postavlja vse dosednje nasvete zdravnikov in znanstvenikov glede uživanja maščob.
Kanadska raziskava, predstavljena tudi na kongresu združenja evropskih kardiologov (ECS) v Barceloni namreč dokazuje, da se tistim, ki uživajo hrano z nizko vsebnostjo maščob, za četrtino poviša tveganje za prezgodnjo smrt ali drugače, ljudje z visokim vnosom maščobe - približno 35 odstotkov na dan - so imeli za 23 odstotkov manjše tveganje za zgodnjo smrt in 18 odstotkov manjšo tveganje za možgansko kap, v primerjavi z ljudmi, ki so jedli manj maščob.
Po mnenju vodje raziskave, bi morala stroka znova premisliti o smernicah zdrave prehrane, "ki se že desetletja osredotočajo na zmanjševanje maščobe in nasičenih maščobnih kislin".
To odgovarja naša stroka
"Raziskava PURE, nedavno predstavljena v na kongresu ESC v Barceloni in objavljena v dveh člankih reviji Lancet, je zanimiva in odpira precej novih vprašanj, ne postavlja pa prehranskih teorij “na glavo”, kot se v laičnem tisku te dni predstavlja," je za Žurnal24 odgovoril prestojnik Kliničnega oddelka za žilne bolezni na Interni kliniki UKC Ljubljana, Dr. Aleš Blinc.
Slovenski strokovnjak najprej opozari na metodo, ki so jo kanadski strokovnjaki uporabili pri raziskavi: "Gre za zelo veliko opazovalno raziskavo, ki jo je treba ločiti od intervencijskih raziskav. Pri opazovalnih raziskavah na izid poleg opazovane spremenlijvke lahko vplivajo moteči dejavniki, (confounding factors), o katerih vemo zelo malo," pojasnjuje Blinc in dodaja, da raziskava kljub nekaterim novim vprašanjem, v bistvu ne odkriva nič novega..
"Raziskava PURE je potrdila koristnost uživanja sadja, zelenjave in stročnic, kar priporočamo že dolgo. Tu ni presenečenj.
Glede maščob je raziskava pokazala koristnost, zlasti polinenasičenih maščob, kar se prav tako sklada z dosedanjim vedenjem Niso se posebej ukvarjali s trans-nenasičenimi maščobami, ki so glavni škodljivec med maščobami in bodo to nedvomno ostale, saj so dokazi iz drugih razsikav neizpodbitni," dodaja slovenski strokovnjak.
Kaj pa nasičene maščobe?
"Zakaj so se za nekoliko koristne, ne pa škodljive, izkazale nasičene maščobe, ki jih sicer odsvetujemo, ostaja odprt. Morda gre za “moteči” vpliv uživanja mesa, ki sicer vsebuje nasičene maščobe, a je (v nasprotju s prevladujočimi prepričanji zahodnjakov) koristen vir beljakovin, mikroelementov in vitamina B12," nam je na vprašanje o nasičenih maščobah, ki jih odmevna kanadska raziskava še kako priporoča, odgovoril predstojnik oddelka za žilne bolezni.
In kaj nam glede maščob danes priporoča stroka?
"Maščobe so pomemben del uravnotežene prehrane, vendar je zaradi njihove visoke energijske vrednosti skupen vnos maščob potrebno omejevati...Deleža maščob ne povečujemo preko priporočenih vrednosti, ker je znano, da že v otroški dobi obstajajo tesne povezave med prevelikim deležem predvsem nasičenih in trans maščob v prehrani in prekomerno telesno težo ter nastankom bolezni srca in ožilja v poznejših življenjskih obdobjih", nam je odgovoril Dr. Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ),
Nenasičene maščobne kisline, med katere spadajo večkrat nenasičene in enkrat nenasičene maščobne kisline, zmanjšujejo tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja, zato naj predstavljajo dve tretjini vseh vnesenih maščob in lahko dosegajo dvajset odstotkov dnevnega energijskega vnosa.
Nasičene maščobe in holesterol
"Nasičene maščobe se nahajajo predvsem v živilih živalskega izvora in olja iz rastlin, ki rastejo v toplem podnebju (predvsem kokosovo in palmino olje), s čimer je povezan tudi večji vnos holesterola. Delež nasičenih maščobnih kislin naj dosega največ eno tretjino vseh vnesenih maščob ali manj kakor deset odstotnega dnevnega energijskega vnosa," dodaja strokovnjak z našega inšitita za zdravje, ki tako opozarja, da je pomembna predvsem kakovost maščob, ki jih dnevno zaužijemo.
Kar se holesterola tiče... ne bo držalo ravno... Industrializacija živali je pripeljala do tega, da imajo živali zaradi stresa ves čas vnetja. Holesterol (LDL) pa je dokazano proizveden v naših jetrih. In sicer takrat, kadar imamo vnetje oziroma kot prva… ...prikaži več obrambna linija - kot del našega imunskega sistema. Dejansko z industrializiranim "mesom" vase vnašamo LDL, ki je posledica vnetij v živalih, hkrati pa zaradi toliko antibiotikov, ki jih vsebuje tako meso, sebi povzročamo vnetja.