"Lani avgusta, bilo je okoli 19. ure, sem z zaznamki pomagal hčerki pri zbiranju podatkov. Nenadoma mi je desna roka padla v naročje. Prijel sem jo z levico in začutil mravljince. Kot da to ni moja roka. Hčerka je opazila, da se čudno vedem. Zahtevala je, da se nasmejem in nekaj rečem. Nisem mogel govoriti, vid na desnem očesu je ugasnil," se dneva, ko ga je zadela možganska kap, spomni Dušan Kofol, ki takrat ni razumel, kaj se dogaja z njim.
Prišli so celo gasilci
"Obsedel sem na kavču. Hčerka in žena sta takoj prepoznali znake možganske kapi in poklicali 112. Zelo hitro so prišli zdravnica, medicinska sestra in dva gasilca. Stanujem namreč v 4. nadstropju brez dvigala." Spravili so ga v reševalno vozilo in pohiteli v ljubljanski UKC, kjer so mu takoj opravili CT. Kot je dejal bolnik, so ga ves čas spodbujali naj dvigne desno roko in nogo, kar mu je pozneje tudi uspelo.
Prišel pravočasno
Zdravniki so mu povedali, da je bil vzrok kapi strdek, ki se je naredil v levem srčnem preddvoru in ga je srce zaradi atrijske fibrilacije poslalo v možgane. "Ker sem prišel pravočasno so ga lahko raztopili, zato bodo posledice možganske kapi prav gotovo manjše, kot bi bile sicer. Zjutraj so me obiskali sin, hči in žena, ki so mi kasneje rekli, da sem zelo počasi govoril," se še spomni in dodaja, da si še danes ne zna pojasniti nekaterih stvari.
Pravilno ukrepanje
Za preprečevanje možganske kapi in njenih posledic so zelo pomembni po eni strani preventiva po drugi pa prepoznavanje znakov možganske kapi ter hitro in pravilno ukrepanje, kar je našemu sogovorniku preprečilo invalidnost ali celo smrt.
S pomočjo besede GROM prepoznamo znake:
G – govor (prizadet govor)
R - roka (delna ali popolna ohromelost ene roke)
O – obraz (povešen ustni kot – asimetrija obraza)
M – minuta (takoj pokliči 112)
V Sloveniji štiri tisoč ljudi na leto
Sicer je možganska kap najpogostejša nevrološka bolezen na svetu in samo v Sloveniji prizadene štiri tisoč ljudi letno, na današnji evropskim dnem ozaveščanja o možganski kapi opozarja stroka.
Na srečo je medicina do danes zelo napredovala. Po besedah Igorja Riglerja iz Službe za urgentno nevrologijo ljubljanske nevrološke klinike, pred letom 1990 ishemične možganske kapi v Sloveniji sploh mogli zdraviti, na voljo je bila le rehabilitacija. "V 90. letih prejšnjega stoletja se je množično pričela uvajati intravenska tromboliza, s katero smo lahko raztopili določene strdke, ne pa vseh. Uspešni smo bili predvsem pri manjših, večjih pa večinoma nismo uspeli raztopiti, zaradi česar so nekateri pacienti ostali trajno nevrološko prizadeti," je pojasnil nevrolog.
Čim hitreje do nevrologa
Od leta 2010 v Sloveniji za odstranjevanje večjih strdkov uporabljajo mehanično revaskularizacijo, ki je bistveno povečala učinkovitost zdravljenja. Invalidnost bolnikov se je od takrat zmanjšala, padla je tudi umrljivost, nekateri odidejo iz bolnišnice povsem ozdravljeni. "Glavni dejavnik, ki vpliva na učinkovitost zdravljenja, je čas, kako hitro pacienti z možgansko kapjo pridejo do nevrologa, zato je pomembno, da laična in zdravniška javnost uspe prepoznati znake možganske kapi in da se ustrezno ukrepa čim hitreje," je dodal Rigler.
Ti bolniki imajo številne težave
Specialistka klinične psihologije na oddelku za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi pri Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS - Soča Barbara Starovasnik Žagavec je opozorila, da imajo lahko bolniki kljub ugodnemu motoričnemu okrevanju kognitivne in emocionalne težave. "Možganska kap povzroča žariščne ali več-žariščne okvare kognitivnih funkcij pri približno 65 odstotkih vseh bolnikov in to kljub uspešnemu zdravljenja s trombolizo. Izpadi pretoka krvi znotraj pomembnih možganskih centrov, tudi če zgolj nekaj-urni, lahko povzročajo kompleksne zaplete v kasnejšem obdobju in pomembno znižujejo kvaliteto posameznikovega življenja," je pojasnila strokovnjakinja. "Ker je ta sistem vključen v skoraj vse ravni miselnega udejanjanja posameznika (pri pomnjenju, učenju, organizaciji v prostoru, izvajanju aktivnosti, jeziku ...), takšne motnje pomembno zmanjšujejo ali omejujejo bolnikovo funkcioniranje pri vračanju na delo, vožnji avtomobila, večopravilnih nalogah znotraj domačega okolja, socialnem vključevanju posameznika nazaj v družbo," je navedla.
Tradicionalni pohod
Na dejstvo, da med nami živi okoli 40000 oseb z možgansko kapjo bodo opozorili ov tradicionalnim pohodom bolnikov ob žici, ki poteka danes. Start pohoda bo ob 10.30 uri pred bazenom Tivoli, pohodnike pa pričakujejo na Prešernovem trgu v Ljubljani okoli 12. ure, kjer bo že potekala osrednja prireditev, kulturni program bolnikov pomožganski kapi.Med pohodniki bo okoli 200 bolnikov iz vse Slovenije.
vanda.levstik@zurnal24.si
No, in potem nutricionisti prosim re-definirajte pomen besede "ZDRAVO življenje". Ker je takih primerov veliko, da nekdo živi "zdravo" pa vseeno doživi srčno ali možgansko kap.