Možganska kap: Jokati ne moreš, lahko pa si zelo jezen

V. L.

Treba se je pogovarjati in opozarjati

Ksenija Demič je leta 2009 doživela dve možganski kapi. Čeprav se ji danes na prvi pogled ne pozna, prizna, da še vedno čuti posledice: "Samo zvečer me ne smete videti, ko sem utrujena. Takrat se vse spremeni, kot da nisem isti človek," pravi diplomirana psihologinja, ki je zaradi bolezni morala predčasno v pokoj.

Posledica visokega krvnega pritiska in stisk

Kot pravi, se človek po takšni izkušnji velikokrat sprašuje, zakaj se je zgodilo, kakšen je bil razlog za to: " Stiske doma, na delovnem mestu, zadeve so se samo kopičile. Dve leti pred kapjo sem sicer ugotovila, da imam povišan krvni tlak. Dejstvo je, da sem imela vse življenje nizkega, zato sem glavobole pripisovala temu. Težko sem se sprijaznila s tem, saj sem vse življenje mislila, da sem zdrava. Nasploh človek pri 45- letih ne pričakuješ tovrstnih težav," je dejala gospa Ksenija, ki se je z zdravili težko sprijaznila: "Problem je bil v tem, da ob vsem tem še vedno nisem znala izpreči, preveč sem se sekirala, češ, saj zdravo živim, hodim v hribe, zdravo jem. Bilo mi je težko, nisem videla izhoda. Skratka, poleg stresa in sekiranja, je bil pritisk samo še višji visok, zato sem dobivati še močnejšo dozo tablet."

"Kap me je dvakrat. Prvič sem bruhala in strašno me je bolela glava, vendar sem mislila, da gre za manjšo zastupitev. Ker je bilo bolje, seveda nisem šla k zdravniku. To je bilo v četrtek, v soboto pa me je še enkrat. Takrat hudo, vedela sem, da je nekaj narobe, zaradi česar sem se kar bala iti k zdravniku. Na srečo me je mož prepričal in odpeljal na urgenco." 

Ker je bila v dobri telesni kondiciji, je tudi uspešno in hitro okrevala: "Že po treh tednih sem odšla domov iz bolnišnice in že takrat sem lahko nekako sama poskrbela zase. Vendar še zdaleč ni bilo tako, kot je danes. Za menoj je osem let garanja."

Najpogosteje zjutraj Zdravje To je nenadni vzrok smrtnosti ali invalidnosti

Ksenija se še spomni, da je ob prihodu domov lahko naredila celo nekaj korakov, se umivala, kar je po takšni bolezni zelo pomembno: "To je bila zame prva velika zmaga," je dejala. 

Strdek v glavi, ki se lahko ponovi

Navodila zdravnikov so bila, da mora čimveč počivati. Imela je namreč ishemično obliko kapi, kar pomeni strdek v glavi, ki se lahko znotraj treh mesecev zelo hitro ponovi. Ponovitev kapi pomeni katastrofo in velikokrat lahko pomeni tudi smrt: "Zdravnica je že vedela kaj govori. Po kapi sem bila namreč evforična, zdelo se mi je, da vse zmorem. Vsem sem dopovedovala, da sem dobro," se spominja.

Sprijazniti se treba in iti naprej

"Ko je tisti prvi šok evforije mimo, ko vidiš, da si preživel in da si dokaj v redu, da še vedno migaš, se dolgotajna rehabilitacija šele začne. Pod nadzorom medicine, kamor spada zdravilišče, sem bila eno leto, potem pa je vse odvisno od tebe. Odnos do tega, kaj boš naredil s tem, je dejansko tisti, ki vpliva na uspešnost rehabilitacije in kvaliteto življenja. Sprijazniti se je treba in odločiti," je dejala Ksenija, ki v času kapi še ni dopolnila petdeset let. Na srečo je imela pri sebi družino, ki ji je bila v veliko pomoč.

Tisti, ki smo se pripravljeni izpostaviti, ki smo pripravljeni govoriti o tem, smo v večini že relativno v redu. Mogoče smo imeli nekaj več sreče, ne vem. Vendar je veliko odvisno od posameznika.  Marsikdo iz našega kluba, kljub temu, da je hemiplegičen, še lahko hodi v službo, tudi za štiri ure.  S klubom hodimo v hribe, seveda gre z nami gorsko reševalna služba, s katero sodelujemo. 

Jokati ne more, lahko pa je zelo jezna

V klub, ki ga zelo priporoča, se je včlanila po treh letih, kot je dejala, je drugi prej niso zanimali: "Toliko sem imela dela sama s sabo, z rehabilitacijo, da moči za kakršnokoli druženje ni bilo," doda Ksenija in opiše zanjo najbolj zanimive izkušnjo, ki je pred boleznijo ni poznala: "Ne morem jokat in ne morem izrazit čustev. Kot da nekaj ne more prodreti skozi vse to. Imam občutek, da sem v vodnjaku, na katerem je pokrov, skozi katerega ne more nič ven, razen jeze." opiše.

Znoriš in to močno

Prav jeza je tista, o kateri govorijo mnogi, ki so preživeli možgansko kap: "Takšni bolniki smo v večini zelo jezljivi in na začetku je to grozno. Razdraži te že vsaka najmanjša malenkost in kar eksplodiraš -  po domače znoriš in to močno. Tisti, ki so me poznali prej, so bili sprva zelo šokirani nad to spremembo. Vendar tudi se tudi to počasi umirili," je povedala in dodala: "Če smo se v družbi pogovarjali in me je kakšna zadeva razdražila, kar se je seveda hitro zgodilo, sem v družbi prijateljev po enem letu že zmogla toliko moči, da sem se umaknila, saj bi sicer eksplodirala. Zmogla sem in odšla fizično stran. To je bil zame ogromen uspeh, kot da bi ne vem kaj dosegla v življenju."

V. L.

Ksenija je od bolezni invalidsko upokojena, čeprav se na prvi pogled ne vidi, da je preživela tako težko obliko kapi. Vendar je hitro utrujena pravi, kar se pozna na ravnotežju, na nogi, ki jo vleče za seboj. Zateka ji desna stran telesa, zaradi česar ne more dolgo sedeti. Vožnja s kolesom, zanjo ne pride več poštev. Proti večeru ima tudi težave z miselnimi funkcijami.

Zdravje GROM: Možganska kap in beseda, ki si jo zapomnimo

In zakaj je spregovorila o bolezni? "Sem pristaš tega, da se predstavi in predvsem opozori na možgansko kap. Kot predstavnico kluba me boste verjetno velikokrat srečali na kakšni stojnici, tudi zato, ker za razliko od mnogih po možganski kapi, nimam težav z govorom," se zasmeje in doda: "Imam pa eno drugo govorno napako ali motnjo, ta pa je, da po novem oziroma po bolezni pogosto preveč govorim."

vanda.levstik@zurnal24.si