Igralec Luke Perry je bil star komaj 52 let, ko je pred nekaj dnevi umrl zaradi posledic možganske kapi. Ta vzrok smrti se predvsem pripisuje starejšim osebam. Kakor piše ameriška spletna stran Neurology Advisor je v Združenih državah Amerika le okoli 10 odstotkov oseb, ki utrpi možgansko kap mlajših od 50. let.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NJIZ) možganska kap v Sloveniji prizadene vsako leto okoli 4000 ljudi – kar pomeni enega prebivalca na dve uri. Kar 30 odstotkov teh pa je še delovno aktivnih. Največ možganskih kapi v Sloveniji doživijo prebivalci Pomurske regije, in sicer 4,2 na 1000 prebivalcev (osebe med 35. in 84 letom starosti med letoma 2012 in 2016).
Možganska kap vedno pogostejša med mlajšimi
Neurology Advisor piše, da se v zadnjih letih veča število možganskih kapi predvsem med mlajšimi, čeprav število možganskih kapi v celotni popoluciji upada. Možganska kap pri večini bolnikov povzroči zmanjšano funkcionalnost, preživetje in zdravljenje je odvisno od oblike možganske kapi, ki jo utrpi bolnik. Najnižja je smrtnost pri bolnikih ishemične kapi (strdek v možganih, okoli 14 odstotkov), sledi hemoragična kap (posledica počene žile v možganih, med 30 in 40 odstotkov), najbolj smrtonosna pa je kap zaradi nenadne krvavitve iz možganske arterije (umre okoli 50 odstotkov bolnikov).
Raziskava ameriške znanstvenice Sharon Poisson z Univerze v Coloradu je pokazala, da je tudi med bolniki do 50. leta najbolj smrtonosna možganska kap zaradi nenadne krvavitve iz možganske arterije. V letih med 1989 in 2009 pa je med mlajšimi bolniki najbolj naraslo število ishemičnih kapi, in sicer za 11 odstotkov.
Najbolj pogosti vzroki za možgansko kap v srednjih letih
Za New York Times sta Lee H. Schwamm, predstojnik centra za možganske kapi Splošne bolnišnice Massachusetts in Lawrence R. Wechsler, predstojnik katedre za nevrologijo Fakultete za medicino na Univerzi v Pittsburghu, zbrala najpogostejše vzroke za možgansko kap v srednjih letih.
Disekcija arterije. Zaradi zapore žile pride do zmanjšanja ali prekinitve preskrbe možganskega tkiva s krvjo. To se lahko zgodi že zaradi nenadnega premika vratu, kot se to lahko zgodi med terminom pri kiropraktiku ali med športom, v nekaterih primerih je bila kriva celo vožnja z vlakcem smrti, ugotavlja Schwamm. Zdravnikom še ni uspelo ugotoviti, zakaj so nekateri ljudje bolj občutljivi kot drugi, v manj kot enem odstotku primerov so lahko dokazali genetično povezavo.
Krvni strdki. Nekateri ljudje, v večini primerov zaradi genetske mutacije, so nagnjeni h krvnim strdkom, ki lahko potujejo v možgane.
Srčne okvare ali motnje srčnega ritma. Okvare srca so lahko posledica različnih vzrokov, med njimi je tudi srčni infarkt. Zaradi okvar se lahko v srcu oblikujejo krvni strdki, ki lahko potujejo v možgane. Strdki se lahko oblikujejo tudi zaradi motenj srčnega ritma.
Zoženje arterije. Nekatera mamila lahko povzročijo nenadno zaporo arterije in tako prekinitev preskrbe možganov s krvjo.
Anevrizem. Anevrizem je vrečasta razširitev stene krvne žile. Ko ta poči se nenadno razlije kri. Če se anevrizem nahaja v možganih to povzroči možgansko kap. Včasih lahko anevrizmi povzročijo napade, večino časa pa ljudje sploh ne vedo, da jih imajo, dokler ne pride do kapi zaradi nenadne možganske krvavitve.
"Anevrizem" je anevrizma. "Patent foramen ovale" - očitno je članek prepisan iz angleščine, saj je "patent" angleška beseda; latinsko je to foramen ovale apertum, slovensko pa odprto ovalno okno. Natančneje nisem šel brat; če je že terminologija povsem zmedena, vsebina… ...prikaži več ne more biti boljša.