Vse se je začelo pred dvajsetimi leti, ko se je Janez Zobec odpravil v bližnji gozd. Še zdaj se spomni, da je bilo tistega popoldneva zelo soparno, pikali so ga komarji, kar pa ni bilo zanj nič posebnega, pove. "Ponoči sem se praskal, zdelo se mi je, da me na vrhu stegna nekaj grize. Naslednji dan sem videl, da sem si spraskal klopa. Glava je ostala v koži, ostalo sem si verjetno izpulil. Sicer je bila koža malo razdražena."
Po dveh dneh je začutil, da mu v dimljah in v vratu otekajo bezgavke. Odšel je k zdravniku in mu povedal za klopa. Poslali so ga na test, ki pa je bil sprva negativen. "Čutil sem nekakšno utrujenost, težo v ramenih. Po tednu dni sem šel še enkrat na testiranje in izvid je bil znova negativen. Po desetih dneh sem bil še kar v redu, odšel sem k zdravnici, da mi zaključi bolniško. Rekla mi je, naj bom še naprej previden, saj se lahko še kaj skuha. In se tudi je. Bilo je čedalje slabše, in po 14. dnevih sem podlegel tej okužbi."
"Prebolevanje na infekcijski kliniki je bilo naporno, grozno. Imel sem hud glavobol, apetita ni bilo, odpovedovala mi je prebava, mišičevje prav tako. Enostavno sem obležal. Bil sem na meji, da padem v komo, kar pa se na srečo ni zgodilo. Dva kritična dneva so bili pripravljeni, da me preklopijo na aparate za predihavanje. Poleg tega, da nisem mogel premikati zunanjih okončin, so tudi notranji organ, pljuča in srce, začeli slabeti."
Šlo je torej za preživetje. Po 14. dneh se je izvlekel iz kritičnega stanja, meningitis je prebolel, vendar ni mogel vstati, se premikati. "V bistvu sem bil popolnoma hrom."
Sledila je štirimesečna rehabilitacija v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča. Po tem je bil še tri leta na bolniškem staležu. Danes je samostojen, a ima zaradi ohromitve še vedno težave z desno stranjo telesa.
100 ljudi na leto
Zaradi klopnega meningoencefalitisa (KME) v Sloveniji povprečno zboli okoli 100 ljudi na leto. Nekaterim okužba pušča trajno invalidnost, lahko vodi v smrt.
Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana zdravijo približno 70 odstotkov vseh bolnikov, ki zbolijo s KME pri nas. Kot je pojasnil infektolog Franc Strle z UKC Ljubljana, se bolezen začne z vročino, glavobolom, slabšim počutjem, utrujenostjo, kar traja nekaj dni, potem se stanje izboljša, pozneje pa bolezen izbruhne v hujši obliki: višja vročina, hujši glavobol, bruhanje, nekaterim se začnejo tresti roke, jezik, imajo težave s spominom, razmišljanjem, postajajo zaspani, pride lahko tudi do nezavesti, pri nekaterih tudi do ohromitev.
Težko prizadeti in odvisni od nege
Po beseda Klemna Grabljevca z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča na leto zaradi možganskih okvar po prebolelem klopnem meningoencefalitisu sprejmejo enega do dva bolnika. Običajno so težko prizadeti in odvisni od nege.
Ti bolniki imajo psihomotorno upočasnjeno in okvaro kognitivnih funkcij – najpogosteje spomina, pozornosti in vidnoprostorske orientacije, okvara požiranja, govora in razumevanja (afazija, artralgija), motnje gibanja v smislu težke pareze ali plegije zgornjih in spodnjih udov, kot tudi dolgotrajne okvare dinamičnega in statičnega ravnotežja ter motnje vida, vonja in okusa. Vsem simptomom so običajno pridružene tudi bolečine v sklepih in mišicah.
"V procesu rehabilitacije bolnike vključimo v programe nevrofizioterapije, respiratorne fizioterapije, funkcionalne delovne terapije ter psihološke, logopedske in socialno-delovne obravnave. Zaradi predhodnega dolgotrajnega zdravljenja v intenzivnih enotah pa bolniki potrebujejo tudi dolgotrajno klinično prehransko podporo," je povedal Grabljevec. In med temi najtežjimi bolniki, ki so potrebovali dolgo rehabilitacijo, je tudi Janez Zobec, ki danes, predvsem tistim, ki ste pogosteje v naravi, priporoča cepljenje.
Novost: letos dodali še dve generaciji odraslih
Novost: dodali še dve generaciji
V Sloveniji je bilo redno cepljenje proti KME v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja uvedeno leta 2019 in sicer za otroke, ki so v tekočem letu dopolnili tri leta, in odrasle, ki so v tekočem letu dopolnili 49 let starosti.
V naslednjih letih se je program cepljenja proti KME še nekoliko razširil. Letos sta bili v program cepljenja proti KME dodani še dve dodatni generaciji odraslih – tudi tisti, ki bodo letos dopolnili 45 ali 46 let starosti. Tako so do cepljenja v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja letos upravičeni vsi odrasli, rojeni od leta 1970 do 1980 in vsi otroci rojeni leta 2016 ali pozneje. Otroci morajo biti ob cepljenju stari več kot eno leto. Cepljenje proti KME se lahko opravi pri pediatru oz. izbranemu osebnemu zdravniku.
Cepivo je zelo učinkovito in varno
Zaščita je več kot 95-odstotna, neželeni učinki so večinoma blagi in prehodni. Največkrat se pojavijo utrujenost, glavobol, slabost, zvišana telesna temperatura in bolečina na mestu cepljenja. Gre za prehodne reakcije, ki hitro minejo. Resnejši neželeni učinki so izjemno redki.
Mila zima, vlažna pomlad
"Slovenija sodi med države z najvišjo pojavnostjo klopnega meningoencefalitisa (KME) v Evopi. V zadnjem desetletju je za KME v Sloveniji zbolelo povprečno okrog 100 oseb na leto, pogostost okužb pa je največja na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem in v ljubljanski regiji," pove nacionalna koordinatorica programa cepljenja Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
V Sloveniji največ ljudi zboli za klopnim meningoencefalitisom, ko so stari med 55 in 64 let. "Pri starejših bolnikih se pogosteje pojavlja težji potek bolezni, ki lahko vodi v paralize in večkrat pušča trajne posledice. Pri otrocih in mladostnikih ima bolezen običajno lažji potek kot pri odraslih. Kljub temu pa so opisani primeri resnega poteka bolezni tudi pri otrocih," dodaja Grgič Vitek.
dezurni@styria-media.si
