Kolesarski zvezdnik Tadej Pogačar je v Zürichu postal svetovni prvak in zaokrožil sijajno sezono 2024 tako za lastno kariero kot slovensko kolesarstvo. Mavričasto majico prvaka bo nosil naslednjih 12 mesecev, označil pa jo je kot najlepšo v kolesarstvu. Občutkov v lovu nanjo pa ni znal opisati.
"Tega ne bom dojel še nekaj časa. Ni bila skrivnost, da je bila mavričasta majica moja velika želja že od nekdaj. Letos je bila za nas proga dobra, na koncu pa se je izšlo tako, kot se je moralo. Ni ravno šlo vse po načrtih, ampak z ekipo smo improvizirali in uspelo nam je. To je neverjeten dan, sem brez besed," je v izjavi za RTV Slovenija sicer dejal nič kaj redkobesedni Pogačar.
Ta je po lanskem bronu v Glasgowu tokrat storil dva koraka dlje in se v zgodovino vpisal kot prvi Slovenec z naslovom svetovnega prvaka v kolesarstvu. Skupaj ima Slovenija v članski konkurenci še dve kolajni, leta 2001 je bil bronast Andrej Hauptman, 16 let kasneje pa v vožnji na čas srebrn Primož Roglič.
Pogačar je za prvo slovensko zlato napadel kar 102 km pred ciljem in nato kljub zmajevanju z glavo na vrhu vzpona nadaljeval v svoji nameri. Trenutek napada je v izjavi za organizatorje označil kot "neumnega", a je vztrajal kljub začetni zaskrbljenosti. Tudi zaradi Jana Tratnika v ospredju dirke.
"Tudi sam sem bil zelo zaskrbljen. Ko me je Jan počakal, sem dobil ogromno motivacijo. Brez Jana bi bil to 'samomorilski' napad. Opravil je vrhunsko delo, od tam naprej pa je bilo še nekaj dvomov. Vedel sem, da se ne smem 'zaklati' na klance in če bo prednost okoli 40 sekund, bo v redu. Nikoli ne veš, kdaj te pobere," je o instinktivnem napadu in lovu na zmago dejal 26-letni Pogačar.
Nekaj časa je dirka potekala po načrtih, nato pa je vse skupaj eksplodiralo s številnimi napadi. "Prepustil sem se toku dirke in ko sem se enkrat podal v to, ni bilo več izhoda. Moral sem iti do konca, dal sem na mizo vse, kar sem imel in stisnil do konca," je za RTV Slovenija dodal izjemni slovenski kolesar.
Kot tretji v zgodovini je posegel po trojni kroni kolesarstva z zmagami na Touru, Giru in na SP. To je uspelo še Belgijcu Eddyju Merckxu leta 1974 in Ircu Stephenu Rochu pred 37 leti.
"Takih občutkov v karieri še nisem doživel. Vse do zadnjega kilometra sem pritiskal na vso moč. Mavričasta majica je pika na i v kolesarstvu. Je najlepša majica na svetu. Upam, da jo bom nosil s ponosom in veseljem. Veselim se že naslednje dirke," je dejal Pogačar, ki bo prvič z mavrico na prsih dirkal 5. oktobra na dirki po Emiliji.
"Za mano je res sanjska sezona, tu ni kaj dodati. Leto 2024 bo težko prekositi," je še povedal Pogačar in slikovito opisal zadnji krog 273,9 km dolge dirke za naslov svetovnega prvaka, v kateri je ugnal srebrnega Avstralca Bena O'Connorja in bronastega Nizozemca Mathieuja van der Poela, svetovnega prvaka pred njim lani v Glasgowu.
"V zadnjem krogu ni bilo več moči, oči niso več gledale naravnost. Toda zaradi vsega truda, ki smo ga vložili v to z ekipo in reprezentanco, zaradi Urškinega odrekanja, da jaz počnem bedarije in da se te poklopijo v sklop SP, zaradi vseh, ki so prišli navijat, družine, prijateljev, sem vedel, da moram zanje iztisniti zadnji atom moči v zadnjih 20 km," je razlagal odlični kolesar s Klanca pri Komendi.
Zanj je to že 86. zmaga v karieri. Zgolj letos je dobil kar 23 dirk. Ob trojni kroni kolesarstva je dobil tudi spomenik Liege - Bastogne - Liege, Strade Bianche, VN Montreala in sedemdnevno dirko po Kataloniji. Tretji je bil na prestižnem spomeniku Milano-Sanremo, sedmi pa na VN Quebeca, kar je njegova najslabša uvrstitev v sezoni na skupno devetih preizkušnjah.
Neverjetno. Slovenci imamo enega najboljših kolesarjev v zgodovini kolesarstva, ki se lahko postavi ob bok slavnemu Merckxu.
A je sploh vozil?
Čestitke Tadej!