Sobotni popoldanski sprehod po centru Kölna je ponudil veliko. Iz hotela na robu ogromnega in impresivnega parka v soseski Lindenthal je okoli 45 minut hoje do Rena in prekrasne stolnice sv. Petra, sedeža kölnske nadškofije.
Blizu tega neverjetnega arhitekturnega in gradbenega presežka je postavljena navijaška cona z veliki platni za ogled tekem in povsod je kar vrvelo od življenja.
Že med samim sprehodom do stolnice je bilo povsod videti turške navijače, ki so se pripravljali na ogled tekme s Portugalsko in hiteli proti navijaški coni.
Še več pa je bilo rumenih romunskih dresov, saj je KölnStadion v soboto zvečer gostil obračun Romunije in Belgije.
Tudi Belgijcev je bilo precej, pogosto so izstopali z zares izvirnimi opravami, a so se kar malo izgubili v poplavi zelo glasnih in razposajenih romunskih ljubiteljev nogometa.
Tik pred stolnico, ponosnim simbolom Kölna, se je trlo obiskovalcev. Lokacija je cilj vsakodnevnih turistov in vedno precej obljudena, tik pred eno od tekem evropskega prvenstva je bila gneča še večja kot ponavadi.
Vstop v stolnico je prost, lahko pa pred vhodom prostovoljno prispevate za "Ewige Baustelle" ("Večno gradbišče", op. a.), kakor domačini šaljivo pravijo izjemnemu sakralnemu objektu v srcu njihovega mesta.
Vsak pusti na svoji
Pred glavnim vhodom v stolnico je svoje delo, v rumenem morju romunskih dresov, opravljal iznajdljiv ulični umetnik. Nekaj deset metrov od vhoda si je zarisal velik krog, znotraj tega pa narisal srca in jih obarval v zastave različnih držav.
Upodobljene so bile skoraj vse udeleženke Eura 2024, pa tudi druge, večje in manjše države. Opazili smo hrvaško, bosansko, makedonsko in srbsko zastavo, pa ostale slovanske trobojnice v ruski, češki in slovaški izvedbi. Nekateri manjši krogci so bili še prazni. Na zastavah so bile različne količine drobiža, ki so ga mimoidoči pustili na svoji zastavi. V soboto se je največ denarja nabralo na romunski.
Slovenske zastave še ni bilo. Prepotenega umetnika smo na to opozorili in na enega od praznih src položili nekaj kovancev. V črno oblečeni risar je mirno pokimal in brez "guglanja" takoj začel. Najprej je narisal trobojnico in pustil prostor za grb. Tega je začel barvati z modro, sčasoma dodal simbol Triglava in na koncu z rumeno še tri zvezde Celjskih grofov na slovenskem heraldičnem nebu.
"Ime mi je Adi," se je predstavil mirni in prijazni 34-letni umetnik. Rodil se je prav v Romuniji in že kot mladenič prišel v Köln. "Tukaj sem že skoraj dvajset let. V Köln sem prišel kot petnajstletnik," je povedal Adi, ki sta ga pri delu spremljala žena in hčerka.
V poznem popoldnevu se je nabralo nekaj denarja, pretežno v evrih, manjkali pa seveda niso niti hitro opazni ameriški dolarji.
Na jugu megalopolisa
Sicer pa ima Köln drugačen utrip kot Stuttgart in München. Že med manj kot uro dolgo hojo proti centru je moč slišati veliko različnih jezikov in se sprehoditi skozi praktično celotno svetovno kulinariko. Mesto je bolj nemirno in živahno od prejšnjih dveh prizorišč slovenske reprezentance, a ponuja zares vse možnosti za preživljanje prostega časa.
Stuttgartsko metropilitansko območje šteje več kot dva milijona prebivalcev, münchensko več kot tri milijone, toda Köln je v tem pogledu nekaj posebnega. Upoštevajoč stroge meje mesta gre sicer za četrto največje mesto v Nemčiji, za Berlinom, Hamburgom in Münchnom. Toda Köln leži na jugu največjega evropskega megalopolisa, stisnjenega na bregovih Rena in Rura.
Na območju Düsseldorfa, Kölna, Bonna, Leverkusna, Wuppertala, Mönchengladbacha, Essna, Dortmunda, Bochuma, Gelsenkirchna, Duisburga in drugih manjših naselij, na ozemlju velikem za tretjino Slovenije, živi okoli 12 milijonov ljudi. Gre za izjemno pretočno regijo, kjer so se poti med vzhodom in zahodom ter med jugom in severom križale že premnogih stoletjih.
Vsekakor bodo slovenski navijači, ki bodo v naslednjih dneh prišli v Köln, imeli dovolj alternativ za zapravljanje časa do sredinega obračuna z Anglijo.
dezurni@styria-media.si
To je vse kar zna