Generacija Z, rojena med letoma 1997 in 2012, je odraščala v digitalni dobi, zato je zanje tehnologija naravna sestavina življenja. Znana je po svoji samostojnosti in hitrem učenju. Njeni pripadniki so izjemno družbeno ozaveščeni, mobilni in fleksibilni ter manj naklonjeni tradicionalnemu konceptu dela "od devetih do petih" in iščejo delo, ki ima pomen. Na trg delovne sile tako vstopajo z edinstvenimi značilnostmi in vrednotami, ki pa v delovni proces prinašajo številne pretrese.
"Za njihove osnovne potrebe, kot so streha nad glavo, hrana, oblačila, je poskrbljeno. Izbirajo si službe, ki jim bodo pomagale zadovoljiti njihove želje, zato naraščajo njihovi pogoji in pričakovanja od delodajalcev. Zaposlovalci so pravzaprav primorani prilagoditi delovno okolje in kulturo, saj bodo sicer pripadnike generacije Z izbrali drugega delodajalca," je generacijo Z med predavanjem na kadrovski konferenci, ki jo je prejšnji teden organiziral karierno-zaposlitveni portal Mojedelo.com, opisal psihiater dr. Željko Ćurić.
Želijo prispevati k boljšemu svetu
Kaj torej motivira generacijo Z, ki danes predstavlja že 25 % aktivne delovne sile? Njeni pripadniki so vsekakor manj lojalni podjetju in ne bodo dolgo prenašali delovnih razmer, za katere ocenjujejo, da so neurejene. Zanje so na delovnem mestu izjemnega pomena napredovanje, priložnosti za samostojno delo, dobro plačilo, spodbudno delovno okolje, dobri odnosi, zagotavljanje fleksibilnosti ter ravnovesje med delom in prostim časom.
Če tega ne bodo dobili, bodo hitro poiskali in našli drugo podjetje, ki bo bolje prisluhnilo njihovim željam. Prav tako pričakujejo, da bodo njihova delovna mesta imela širši smisel in pomen, da bodo prispevala k družbi in imela pozitiven vpliv na svet.
"Podjetja imajo pred sabo visoko zahtevne posameznike, ki jih bo treba drugače voditi, kot je bilo treba voditi zaposlene v zadnjih petdesetih letih. Če so iskalci zaposlitve nekoč pristopili k delodajalcem s pozicije 'dam, kar imam', je zdaj popolnoma običajen pristop 'daš–dam'. Mladi pred potencialne zaposlovalce stopijo s seznamom pričakovanj in želja, od katerih ne odstopajo," je še omenil dr. Ćurić.
To podjetjem predstavlja dodatno oviro, saj imajo že tako veliko težav z iskanjem primernih kadrov. V Sloveniji trenutno primanjkuje zaposlenih že za skoraj sto poklicev, največ na področju zdravstvene oskrbe, informacijske tehnologije, šolstva, gradbeništva, prometa in gostinstva. Če smo v preteklosti manko delavcev dolgo časa uspešno nadomeščali z delavci z Balkana, je ta kadrovski bazen praktično prazen.
"Kljub gospodarski ohladitvi je v Sloveniji še vedno potreba po približno 25.000 delavcev," je junija za naš medij povedal Brane Parazajda, direktor kadrovske agencije Prohuman Slovenija. Njegove napovedi za slovensko gospodarstvo so črne: "Ugašala se bodo zdrava podjetja in tudi najboljši delavci bodo izgubili delo, ali pa odšli v tujino. To je realna slika, s katero se mora Slovenija sprijazniti."
dezurni@styria-media.si
sam bral mal komentarje. torej še vedno velja da je stranka kralj, ne delavec ne delodajalec in če imaš pogodbo jo moraš izpolnit, ne pa študirat kaj vse bi lahko. tud če z-jevec zna , če je len in neodogovoren… ...prikaži več in samo nase misli - čao. po drugi strani pa delodajalci- največje vaše bogastvo so - stranke in delavci. ko boste to ukapiral enkrat, bo pa svet lepši.
Plača 1200 neto in to je že kar dobra, najem 600, hrana 300, položnice 200. ostane 100
Če s fakulteto niso pripravljeni delat za minimalca, ne pomeni, da so leni