Bralka je prejela odpoved delovnega razmerja, za katero meni, da je bila nezakonita, saj ni bil izpolnjen nobeden od pogojev za redno ali izredno odpoved. Razmišlja o tožbi zoper zdaj že nekdanjega delodajalca, a jo zanima, na kaj mora biti pozorna.
Pogodbo lahko odpovesta tako delodajalec kot delojemalec. Lahko gre za redno ali izredno odpoved, pri čemer lahko delavec redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve, delodajalec pa le, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved. Zakon določa tudi primere, ko je mogoče izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi.
Delodajalec lahko poda izredno odpoved:
- če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja;
- če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja;
- če je delavec kot kandidat v postopku izbire predložil lažne podatke ali dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela;
- če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti;
- če je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela;
- če delavec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku;
- če se delavec v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi neopravičeno ne vrne na delo;
- če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja
Tožbo je treba vložiti v 30 dneh
Če odpuščeni delavec meni, da je dobil odpoved nezakonito, lahko vloži tožbo na delovno sodišče. Pred tem je treba zbrati vse dokaze, si kronološko zapisati dejstva, ki so pomembna za postopek, pripraviti podatke o morebitnih pričah. Tožbo je treba vložiti v roku 30 dni od vročitve odpovedi. Kasneje tega ni mogoče storiti.
Sodišče lahko vpletenim strankam predlaga postopek mediacije, v katerem s pomočjo nevtralne tretje osebe poskušajo doseči mirno rešitev spora.
Delovni spori lahko trajajo dlje časa. Po podatkih, dostopnih na spletni strani nasodiscu.si, delovni spori v povprečju trajajo od osem do 22 mesecev. Trajanje je odvisno predvsem od vrste in zapletenosti zadeve ter ravnanja strank v postopku. Spori o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja se obravnavajo prednostno. Pri tem navajajo, da je več kot 40 odstotkov delovnih sporov rešenih že na prvem naroku.
O višini odškodnine odloča sodišče
Sodišče presoja, ali je bila odpoved zakonita in ali obstaja odškodninska odgovornost. Denarno povračilo lahko znaša največ 18 mesečnih plač delavca, v višini, kot so bile izplačane v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Višino odškodnine določi sodišče. Pri tem upošteva trajanje delavčeve zaposlitve, možnosti delavca za novo zaposlitev in okoliščine, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi. V obzir vzamejo tudi pravice, ki jih je delavec uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja.
Stroški so lahko visoki
Delavec, ki toži delodajalca zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja, ne plača sodne takse, prav tako mu ni treba kriti stroškov, ki nastanejo v procesu nasprotni strani. Plačati pa mora stroške svojih pravnih zastopnikov. Prav tako nosi morebitne stroške izdelave izvedenskega mnenja, če je to potrebno, prič, tolmačev in sodnih izvedencev. Ti stroški so lahko visoki.
Tožba? Raje kak Ahmetaj....