Človek že od nekdaj stremi k temu, da pripada določeni skupini. To ga je še posebej v preteklosti ohranjalo pri življenju. Ene izmed številnih skupin, ki jim posamezniki lahko pripadajo sedaj, so tudi generacije. Definicij zanje obstaja več, če pa uporabimo splošno, so generacije "skupina posameznikov podobne starosti, ki so živeli na določenem prostoru in doživeli iste zgodovinske (politične, ekonomske, socialne ali družbene) dogodke v določenem obdobju".
Intervju z Evo Boštjančič. Slovenska psihologinja, docentka za psihologijo dela in organizacije na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljan.
"Začetek novega načina vedenja, vrednot, gibanja, ki lahko zaznamujejo določeno generacijo, sprožijo predvsem intenzivni dogodki v okolici, ki se zgodijo mladim ljudem od 15. pa do 25. leta starosti. To je tisto ključno obdobje, ki vpliva na razvoj vrednot posameznika, njegovih stališč, včasih tudi politične usmeritve oziroma preferenc. To posameznika spremlja skozi celo življenje" pove profesorica Filozofske fakultete v Ljubljani.
V sklopu Žurnalovega projekta Glas generacije bomo s prispevki na temo generacij, medgeneracijskega povezovanja ter vse večjih razlik med generacijami opozarjali na to problematiko, razbijali stereotipe, povezane s posameznimi generacijami, in okrepili socialne odnose. Predvsem pa želimo povezati generacije in poglobiti njihovo medsebojno razumevanje, izboljšati pretok znanja in pogledov na svet ter zmanjšati razkorak med njimi. Projektu lahko sledite TUKAJ.
Trenutno pri nas prebiva že pet različnih generacij, poleg letnice rojstva na osebnih dokumentih se njihovi pripadniki razlikujejo predvsem po vrednotah, dogodkih in tehnologijah, ki so nanje vplivale v času njihovega odraščanja.
Kako so generacije poimenovane, se od naroda do naroda razlikuje, Izraelci na primer generacije poimenujejo po obdobjih, ko ni bilo vojne. V Sloveniji pa smo imena prevzeli od Američanov.
Veste, kateri generaciji pripadate in kakšne so njene značilnosti?
Generacija Z: 1996–2020
Za generacijo Z štejemo posameznike, ki so bili rojeni po letu 1995. V Sloveniji po podatkih Statističnega urada RS (SURS) iz druge polovice lanskega leta živi 489.067 pripadnikov generacije Z.
Gre za generacijo, ki počasi že vstopa na trg dela. Generacija Z je prva generacija, ki se je s tehnologijo spoznala že v zgodnjem otroštvu, kar jih je tudi najbolj zaznamovalo. Neprestano priključeni na internet, so izjemno vešči in vajeni komuniciranja na družbenih omrežjih. "Že v vozičku so jih mame zamotile z mobilnim telefononom. Zanje je značilno, da znajo najti ustrezne informacije in so popolnoma pismeni na računalniškem področju. To se mi tudi zdi velika prednost te generacije," omeni Eva Boštjančič, ki deluje na področju psihologije dela in je tudi urednica spletne strani na to temo.
Več pozornosti raje namenjajo študiju in karieri, saj generacija Z cenijo denarno neodvisnost.
"Generacija Z želi biti svobodna in tudi dihati svobodno, želi biti neodvisna, zato lahko opazimo veliko idej o samostojnih podjetnikih, o ustvarjanju, kreiranju novih, nam še nepoznanih delovnih mest. Njihova vrednote so biti fleksibilen, odprt, veliko potovati, kar se povezuje tudi z delovnimi mesti. Ne ovira jih niti, če delovno mesto opazijo v drugi državi, npr. v Angliji, Nemčiji, Združenih državah Amerike. Geografske meje zanje izginjajo oziroma jih ni več," generacijo Z opiše psihologinja.
Generacija Y, 1981–1995
Milenijce oziroma pripadnike generacije Y imenujejo tudi generacija Jaz. Za razliko od generacije Z so v mladosti vsaj nekaj časa sobivali z analogno tehnologijo. V Sloveniji živi 404.972 milenijcev, ki jim zaradi nestabilnega zaposlovanja in stanovanjske problematike kaže, da bodo živeli slabše od njihovih staršev.
Ne čudi, da jim nenehno zmanjkuje časa, saj so predani delu in si iz vsake sekunde prizadevajo izvleči največ.
"To je generacija, ki je odraščala v izobilju. Vzgajali so jih starši, ki so bili navajeni trde vzgoje, in so svoje otroke vzgajali ravno nasprotno. Kar je pustilo posledice, saj ti mladi včasih ne vedo, kje so postavljene prave meje, kaj se sme in kaj ne. Tudi v organizacijah želijo biti vedno pri koritu, če ne pri vrhu, in biti dobro informirani. Opažam, da so za dokončanje določene naloge pripravljeni vložito premalo truda. Primanjkuje jim predvsem vztrajnosti, samostojnosti in neodvisnosti," generacijo Y vidi psihologinja.
Generacija X, 1966–1980
Generacija X je odraščala v času hitrega spreminjanja prevladujočih družbenih vrednot. Starši, ki so odraščali še v konservativnejšem okolju, so jih vzgajali z manj nadzora, v tem času pa je bilo v družbi mogoče opaziti tudi porast ločitev.
Intervju z Evo Boštjančič. Slovenska psihologinja, docentka za psihologijo dela in organizacije na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljan.
Poleg uspeha na službenem področju veliko vlogo namenijo še kvalitetnemu preživljanju prostega časa, pri čemer delo še vedno postavljajo na prvo mesto. Kot največjo pomanjkljivost svoje generacije na trgu dela Boštjančičeva vidi v vprašljivi računalniniški pismenosti in pomanjkanju fleksibilnosti.
Predstavnike generacije X pogosto opisujejo kot zabavne osebe, včasih polne cinizma, ki imajo radi izzive, a ne znajo sprejemati odgovornosti. Vajeni so varnih in rednih zaposlitev, njihov odnos do kariere pa je tisto, po čemer se od generacij za njimi najbolj razlikujejo.
Baby boom generacija: 1946–1965
V baby boom generacijo uvrščamo posameznike med 55. in 74. letom starosti, ki je ime dobila po eksploziji rojstev v povojnem obdobju in velja za najštevilnejšo slovensko generacijo. V Sloveniji naj bi trenutno živelo 521.24 'babyboomerjev'.
Kljub temu da so zaznamovani s tradicionalnimi vrednotami, ne smemo pozabiti, da so odraščali v cvetočih letih srednjega razreda.Te vrednote zato pogosto zamenjujejo z vidnimi statusnimi simboli, na primer avtomobili in hišami. Tega medtem pri milenijcih ne opazimo več. "Tej generaciji veliko pomeni zunanja podoba, da se njihov uspeh vidi v materialnih dobrinah, ki so s strani ostalih ljudi prepoznane," pove poznavalka.
Generacija vojne: –1945
Čeprav za generacijo pred babyboomerji v Sloveniji nimamo pravega poimenovanja, se je ime generacija vojne prijelo. Prav 2. svetovna vojna je to generacijo namreč najbolj zaznamovala. Po vojni je bilo treba na novo postaviti gospodarstvo. V tem okolju se je oblikovala tradicionalna vzgoja, pri kateri ni bilo pohval, temveč le kritika in veliko število zadolžitev. Zato predstavniki generacije vojne cenijo red in disciplino.
Velikokrat najbolj spregledana generacija najbolj čuti posledice medgeneracijskega razlikovanja in osamljenosti, na kar želimo s projektom Glas generacije na Žurnalu24 tudi opozoriti.
Misija oktober: osreči sebe in svoje najbližje
Kot smo pisali, se po številnih raziskavah tako v Sloveniji kot v tujini v teh korona časih večata stiska in tesnoba pri ljudeh. Jesensko slabšanje epidemioloških razmer pesimizem pri ljudeh še poglablja in to pri vseh generacijah. Zato je čas, da v teh novih razmerah skupaj poiščemo čim več razlogov za srečo, osrečimo sebe in svoje najbižje. Zato na Žurnalu24.si in forumski platformi Med.Over.Net v oktobru združujemo projekta Glas generacije in Ustavi.se s sloganom: “Ko osrečim tebe, osrečim sebe.”
V oktobru bomo z vami delili konkretne nasvete za srečnejše življenje, o sreči bomo spregovorili s strokovnjaki in ambasadorji različnih generacij, obenem bomo poudarjali pomen medgeneracijskega povezovanja in dobrih medosebnih odnosov. Udeležite pa se lahko tudi najsrečnejšega natečaja s spodnjim obrazcem.
Globalno gledano imamo samo dve generaciji: generacija komunističnega enoumja in generacija demokracije. Vse ostalo so izpeljanke.
Generacija Z in novejši so sami pussyi z alergijami.